Pri dvajsetih kupil svoj prvi gozd, zdaj postal najbolj skrben lastnik gozdov
335
0
Luka Gjerek je ljubezen do gozdov nasledil po svojem dedku. Pri dvajsetih letih je kupil svoj prvi gozd, nekaj let kasneje je lahko vzor večini slovenskih gozdarjev.
Luka Gjerek je 26-letnik iz Beltinec, ki ga je Zavod za gozdove Slovenije v letu 2022 uvrstil med najbolj skrbne lastnike gozdov.
Ljubezen do dela v gozdu je nasledil od dedka, svojih gozdov pa ni podedoval, temveč jih je kupil sam. Šolal se je za okoljevarstvenega tehnika, nato je končal še študij ekonomije.
Študentsko plačo dal za gozdno parcelo
Luka je svojo samostojno gozdarsko pot pričel pri dvajsetih letih, ko je kupil svojo prvo gozdno parcelo. Denar zanjo je zaslužil kar s priložnostnim študentskim delom.
Prilbižno 30 arov veliko gozdno parcelo na območju Veržeja je očistil obolelih in oslabelih dreves, odstranil tujerodne vrste, nato pa zasadil mlade sadike avtohtonih drevesnih sort. Pretežno zasajuje črni topol, hrast dob, javor ter divjo češnjo.
S prodajo lesa je počasi zaslužil prvi denar, ki ga je nato vložil v obnovo gozdne parcele in nakup novih gozdov.
»Sedaj pri 27 letih imam v lasti nekaj čez 15 hektarjev gozdov,« se pohvali mladi gozdar.
Na tak način pomlajuje in skrbi za vse svoje gozdne parcele, ki jih kupi, zato ni presenetljivo, da je Zavod za gozdove Slovenije prepoznal njegov trud in ga prepoznal kot najbolj skrbnega lastnika gozdov.
Veliko škode v gozdu povzročijo bobri
Tako kot vsem gozdarjem, tudi Luki divjad v gozdu povzroči kar nekaj škode na mladih drevesih. Zadnja leta pa so vse večja nadloga postali tudi bobri, ki ne napadajo le mladih dreves, temveč se spravijo tudi na starejša drevesa.
Četudi drevesa ne podrejo, na njem naredijo nepopravljivo škodo. Tudi veliko drevo si po napadu bobra ne opomore več in začne odmirati.
Najboljši les gre za hlodovino
Najboljši deli dreves gredo za hlodovino, ki jo prodaja različnim kupcem. Iz te nato delajo pohištvo ali jo uporabijo za izdelavo elementov v gradbeništvu oziroma kot gradbeni les.
Iz preostanka pripravi drva za krujavo, nekatere, na videz neuporabne kose lesa, pa uporabi za izdelavo unikatnih izdelkov. Tako je denimo iz votlega stebla izdelal stensko uro, izdeluje pa tudi različne spominke, darila in okraske.
Po službi ga čaka delo v gozdu
Zaposlen je v podjetju Lek veterina, kjer vsak dan opravi osemurni delovnik, po končanem delu v službi pa se običajno odpravi v svoje gozdove, kjer ga predvsem v spomladanskih mesecih vedno čaka veliko dela. Takrat je čas za sajenje novih sadik, postavljanje zaščitnih mrež in vse, kar sodi zraven. V jesenskih in zimskih mesecih se ukvarja predvsem s čiščenjem gozdov.
Ko v gozdu ni dela, se odpravijo na domačijo v Gančanih, kjer obdeluje les, pripravlja drva za kurjavo ter izdeluje izdelke iz lesa. Na domačiji je obnovil tudi starejši vrtni objekt, kjer rad preživlja prosti čas s prijatelji.
Objekt je opremil z odsluženimi stvarmi ter lesenim pohištvom, ki ga je izdelal sam. Seveda ne manjka niti velik žar s prostorom za podpeko in krušna peč, v kateri s prijatelji pečejo pice.
Ob Muri želi vzpostaviti sonaravni turizem
Svojo gozdarsko pot je Luka začel na gozdnih parcelah ob reki Muri. A v tej reki in njeni okolici vidi tudi turistični potencial.
V prihodnosti bi si tod želel postaviti glamping hišice, morda celo kot hišice na drevesih ter tako razviti sonaravni turizem ob reki Muri in pokrajino narediti še bolj prepoznavno.
