Medene zgodbe približujejo apiterapijo predvsem družinam
454
0
Po tem, ko se je preselila na Goričko, se je pričela ukvarjati s čebelarstvom. Ustvarila je Medene zgodbe, s katerimi želi predvsem poučevati o čebeljih pridelkih in njihovih zdravilnih lastnostih.
Zakonca Mojca in Peter Anzeljc sta pred leti kupila hišo na gričih nad Moravskimi Toplicami ter se iz Zasavja preselila v Suhi Vrh. Kmalu za tem je Mojca Anzeljc začela uresničevati svojo dolgoletno željo, da bi imela svoje čebele. Sedaj se lahko pohvali z več kot 100 čebeljimi družinami, sama pa je v tem času postala pridelovalka medu, strokovnjakinja za apiterapijo, izdeluje pa tudi mazila in razne druge pripravke iz medu in čebeljega voska.
Njuno posestvo, poimenovala ga je kar Medene zgodbe, krasi čudovit vrt s številnimi medovitimi rastlinami in sadnimi drevesi, demonstrativni panj, ki nam omogoča pogled v satovje z obeh strani, letos pa so vzpostavili tudi sedmerokotnik iz čebelnjakov, ki naj bi pozitivno vplival na energije v okolju.
Najbolj izstopajoč je poseben čebelnjak s sobo za izvajanje apiterapij, kjer lahko obiskovalci med apiterapijo ležijo na postelji in skozi veliko okno občudujejo naravo ali pa se v sobi zbere cela družina ter med izvajanjem apiterapije z didaktičnimi pripomočki spoznava čebele.
Ob koncu dneva sva samo padla v posteljo
Želja imeti čebele je v njej tlela že dolgo časa, nam je zaupala, a nikoli ni bilo priložnosti za to. Prve čebelje družine je tako dobila za darilo ob abrahamu, a trdo delo se je takrat šele začelo.
»Vse se je začelo, ko sem za abrahama dobila prve čebelje družine. Mož jih je kupil od dedičev pokojnega čebelarja,« je svoje čebelarske začetke opisala Anzeljceva.
Sama ni imela še nobenih izkušenj s čebelami, zato sta se s partnerjem odločila, da bosta poiskala izkušenega čebelarja, ki ju bo naučil osnov čebelarjenja. Pomoč sta našla pri Štefanu Šemnu, kjer sta začela nabirati prvo znanje in izkušnje.
»Ob koncu dneva sva samo padla v posteljo,« se spomni prvega učnega dne pri čebelarju Šemnu.
Pridelava medu ni njena glavna dejavnost
Po izobrazbi je kemijski tehnik, kar ji pride zelo prav tudi pri pridobivanju medu, predvsem pa pri pripravi raznih izdelkov iz medu in ostalih čebeljih pridelkov. Za razliko od večine čebelarjev, ki se osredotočajo predvsem na pridobivanje medu, Anzeljceva izdeluje tudi mazila, tinkture, sveče iz čebeljega voska, posebno mazilo za blaženje posledic čebeljega pika ter številne druge izdelke. Pri tem s čebelarstvom uspešno združuje tudi zeliščarstvo.
Za svoje izdelke je prejela že številne nagrade in priznanja. Za medeno zeliščno protibolečinsko mazilo je prejela zlato priznanje za inovativni izdelek, lansko leto pa je na sejmu Agra osvojila zlato medaljo za akcijev med.
Dejavnost pridelave čebeljih izdelkov je pred leti razširila še s storitvenimi dejavnostmi. Pridobila je nacionalno poklicno kvalifikacijo za izvajanje apiterapije ter se usposobila za izvajanje medene masaže. Slednje trenutno sicer še ne more izvajati zaradi zakonskih zahtev glede opremljenosti prostora, a si v prihodnje želi opravljati tudi medene masaže. Gre za edinestveno masažo, ki velja za naravno zdravilno metodo ter za razstrupljanje svojega telesa.
Z izdelavo učnega satu se je največ naučila
Sama pravi, da ne želi biti običajen čebelar, temveč si želi predvsem ljudi poučevati o tem, kako pravilno in čim bolj učinkovito uporabljati med in ostale čebelje izdelke. Številni uporabniki medu namreč ne vedo, da medu ne smejo dati v vroč čaj, saj pri temperaturah nad 40 stopinj Celzija izgubi številne zdravilne lastnosti. Ravno tako številni uporabniki ne vedo, da ni nič narobe, če med kristalizira.
A to so le osnove, ki bi jih uporabnik medu moral vedeti za učinkovito rabo medu. Zato na svojem posestvu prireja številne delavnice, izobraževanja ter dneve odprtih vrat, s katerimi želi predvsem izobraževati ljudi.
Ker je ob tem ugotovila, da je pomanjkanje učnih gradiv na to temo, se je kar sama lotila izdelave brošur ter didaktičnih pripomočkov, s katerimi se lahko obiskovalci njihovega posestva lahko na enostaven in zabaven način poučijo o čebelji organiziranosti, delu čebel ter o tem, kako med sploh nastane. V ta namen je ustvarila poseben učni sat, ki prikazuje notranjost panja in organiziranost čebeljih družin.
Kot sama pravi, se je ravno pri izdelavi teh didaktičnih pripomočkov tudi sama največ naučila o čebelah, saj jih je morala dodobra preučiti.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
