Domov Skupna kmetijska politika Izobraževalni dogodek »Z ekološkim kmetom mora kupec navezati stik. Mora mu verjeti in zaupati v njegovo delo.«

Izobraževalni dogodek »Z ekološkim kmetom mora kupec navezati stik. Mora mu verjeti in zaupati v njegovo delo.«

545
0

Oglejte si celoten dogodek: na tej povezavi

TV Idea je pripravila prvo konferenco, kjer so z izbranimi gosti spregovorili o tematikah s področja prehranske varnosti, Skupne kmetijske politike 2023 – 2027, o digitalizaciji, samooskrbi ter predstavili primere dobre prakse iz lokalnega okolja.

Kdo je odgovoren za prehransko varnost. So to navade kupcev, odločitve pridelovalcev, posledice politik ali je odgovorna celotna veriga vpletenih?

Odgovore na ta vprašanja in še mnogo so izvedeli obiskovalci prve konference Zdravje v naših rokah. Je res?, ki jo je organizirala TV Idea.

»Ključni cilj kmetijske politike mora biti, da bomo v Sloveniji pridelovali raznovrstno, kakovostno, zdravo hrano in da bo ta pridelava stabilna in da povečujemo samooskrbo,« je v uvodnem nagovoru povedala kmetijska ministrica Irena Šinko.

Dodala je, da se moramo zavedati, da imamo veliko zavržene hrane in da bomo morali na tem mestu nekaj narediti: »Ni dovolj, da samo pridelamo hrano, prav je da gremo tudi v nasprotni smeri in zmanjšujemo zavržke hrane.«

Kot pravi, imamo v Sloveniji kakovostne proizvode in geografsko zaščitenih proizvodov, pa tudi veliko proizvodov izbrane kakovosti: »Vse to moramo prenesti na potrošnike in jim znati povedati, da je slovenska hrana kakovostna.”

Predstavljanje skupne evropske politike strokovni in splošni javnosti

Vodja projekta Zdravje v naših rokah Uroš Maučec je predstavil ključno sporočilo in aktivnosti projekta, v sklopu katerega je bila organizirana tudi današnja konferenca.

»Namen projekta je približati skupno kmetijsko politiko tako strokovni kot splošni javnosti. Združujemo strokovnjake iz različnih področij, jih vsebinsko izpostavljamo in poskušamo to na čisto poljuden način predstaviti,« je dejal.

Med ključnimi nameni projekta je izpostavil predstavitev koristi skupne kmetijske politike in ozaveščanje o podpori Evropske unije za kmetijstvo, za razvoj podeželja in širše gospodarstvo.

V sklopu projekta TV Idea pripravlja mesečne televizijske oddaje o posameznih tematikah in kratke posnetke s predstavitvijo osebnih zgodb oziroma dobrih praks.

Pomembni so tudi kratki izobraževalni film, s katerimi osnovnošolce in srednješolce poučujejo o nastanku proizvodov. Del projekta je tudi izdelava treh VR filmov in organizacija izobraževalnih dogodkov, kot je bila tokratna konferenca.

Naslednji, ki bo namenjen tehnološkemu kmetijstvu, bo meseca maja.

Ahačevčić: »Strateški načrt je neke vrste kompromis«

Igor Ahačevčić iz Direktorata za kmetijstvo Ministrstva Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na kratko predstavil strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023-2027.

Kot je povedal, je strateški načrt neke vrste kompromis: »Slovenija nima čisto prostih rok pri snovanju ukrepov, zasledovati moramo cilje evropske komisije.«

Izpostavil je, da je cilj strateškega načrta ohranjati slovensko kmetijstvo raznoliko, trajnostna pridelava hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe. Pri tem so pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost.

»Skupna kmetijska politika 2023 – 2027 ima v celoti 1,8 milijarde sredstev,« pojasnjuje: »V strateškem načrtu smo skušali biti zelo ambiciozni in je veliko sredstev namenjenih tudi vzdrževanju zelene in okoljsko usmerjene politike.«

Veliko poudarka je na vzdrževanju trajnih travnikov, varovanju mokrišč in prepovedi strnišč, suhih travnikov. Poudarek je tudi na dobrem ravnanju na varovalnih pasovih ob vodnih poteh, na preprečevanju erozij, kolobarjenju.

»Predvsem pa bi radi preprečili v tem strateškem načrtu, da nam še naprej pada biotska raznovrstnost,« je dodal Ahačevčić.

V nadaljevanju je predstavil zbirno vlogo. Letošnja kampanja za vlaganje zahtevkov kmetijske politike začne 31. marca in se zaključi 10. julija.

Pomembna novost je sopotnik – orodje za hitro komunikacijo med vlagatelji in Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja.

»Cilj tega je, da se spremlja na daljavo dogajanje na površinah,« pojasnjuje: »Če bodo na agenciji zaznali kakršnokoli težavo, neprimerno ravnanje, bodo lahko vlagatelja opozorili.«

Kot je povedal, je cilj tega orodja, da se izognejo sankcijam in vračilu sredstev: »Predvsem je zadeva namenjena temu, ne pa kontroli, kot je bojazen v javnosti.«

Misija postati ena najnaprednejših digitaliziranih ruralnih regij za proizvodnjo hrane

Vloga digitalizacije pri razvoju trajnostnih sistemov za oskrbo s hrano v lokalnem okolju je predstavila Saša Štraus, iz DIH AGRIFOOD/Kratka dobavna veriga Zelena točka.

»Naša misija je, da bi postali ena najnaprednejših digitaliziranih ruralnih regij za proizvodnjo in dobavo hrane v Evropi, ki temelji na povezovanju vseh akterjev oskrbovalne verige,« je povedala.

Razložila je, da pod trajnostnim sistemom razumemo, da so vključeni vsi stebri trajnosti – tako ekonomska, socialna in okoljska trajnost.

»Da vsi ti medsebojni vplivi delujejo en na drugega, vendar je še vedno ustvarjena dodana vrednost, se pravi plače, davki, dobrobit potrošnikov …«.

Da bi kmete in ostale deležnike lahko bolje podprli, so ustanovili digitalno inovacijsko stičišče DIH AGRIFOOD. Predstavila je tri ključne stebre njihovega delovanja, med katerimi je tudi vzpostavitev sistema sledljivosti s pomočjo tehnologije veriženja blokov.

Samooskrba s kvalitetno hrano: Breme odgovornosti na kupcu ali kmetu?

Samooskrba s kvalitetno hrano: Breme odgovornosti na kupcu ali kmetu? O tem so spregovorili sodelujoči na okrogli mizi.

Sodelovali so Marko Gosenca – vodja sektorja za hrano Direktorata za hrano in ribištvo na kmetijskem ministrstvu, Janez Trstenjak iz sadjarstva Trstenjak, Marko Slavič iz Ekološke kmetije Vila Natura in Stanko Kapun, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda.

Kapun meni, da so bile v preteklosti zadeve dobro urejene, z nastankom lastne države pa so se bistveno spremenile: »V preteklosti, ko je zadružni sistem živel, ni bil problem prodati, dandanes imajo kmetje te težave, saj je večina zadrug prenehala z delovanjem.«

»Kmetu, če proda v verigo, sigurno ostane manj, kot če to proda na krožniku,« je povedal Gosenca: »Je pa res, da pri velikih količinah tudi ni možno vse prodati na kmetiji.«

Kot pravi, morata v tem primeru koncepta sobivati: »Na eni strani imamo kmetije, ki lahko prodajajo na krožniku in s tem povečajo dodano vrednost in imajo dodatne aktivnosti na kmetiji. Na drugi strani pa imamo večje proizvajalce, ki to hrano morajo plasirati v različne verige.«

Področja ekološkega kmetovanja v Pomurju in vsej Sloveniji se je dotaknil Slavič.

»Želimo si, da bi nas trgovci še bolj spustili v trgovske verige,«  je povedal. Meni, da bi z ministrstvom lahko naredili skupen korak: »Še vedno vidim, da je ogromno izdelkov v trgovinah tujega porekla, predvsem iz Nemčije, Avstrije in v zadnjem času Poljske, Češke.«

»Večina ekoloških kmetij ne paše v neko trženje prek zadrug, ker z ekološkim kmetom mora kupec navezati stik. Mora mu verjeti in zaupati v njegovo delo,« meni Trstenjak: »In če tega ni, potem je tudi prodaja bolj kot ne naključna.«

Predstavili dobre prakse lokalnega razvoja

Lokalna akcijska skupina oziroma LAS Goričko je pomemben del lokalnega razvoja, ki obsega enajst občin. Jasmin Kukec je predstavil dobre prakse.

Med njimi je Trajnostni razvoj sadjarstva na Goričkem, v katerem so sodelovali pridelovalci in predelovalci skupaj z občino Šalovci in Sadjarskim društvom Pomurja.

Podoben projekt je Napredna tehnologija za trajnostni razvoj, pri katerem je sodelovala tudi Biotehnična šola Rakičan. Med ključnimi rezultati te operacije so bili nakup liofilizatorja, paterizatorja za sok in klimatske naprave, novi produkti in storitev – liofilizirano sadje, zelenjava, domači jogurt z liofiliziranim mlekom. S projektom so tudi izboljšali znanje pridelovalcev in predelovalcev ter povečali ozaveščenost potrošnikov o pomenu lokalne in ekološko pridelane hrane.

Med projekti je Kukec izpostavil še pospeševanje lokalne prodaje na Goričkem in krepitev potencialov goričkih pridelovalcev olja.