Lokalne kmetije so pomembne za identiteto kulturnega okolja
516
0
V Sloveniji imamo večinoma majhne in srednje velike kmetije. Te se soočajo z vedno večjimi izzivi, imajo pa tudi nekaj prednosti.
Več kot tri četrtine kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji je majhnih. To pomeni, da imajo manj kot deset hektarjev kmetijskih površin. Povprečna slovenska kmetija ima nekje sedem hektarjev površin.
Zaradi majhnosti kmetij se poveča obremenitev z administracijo. Pri tem jim lahko pomagajo svetovalci s kmetijsko gozdarske zbornice.
Skupna kmetijska politika 2023-2027 predvideva prerazporeditev vsaj deset odstotkov sredstev z večjih na manjše in srednje velike kmetije.
Podpora majhnim kmetijam je del intervencij Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj ter Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov za dvig produktivnosti in tehnološki razvoj.
Za razvoj majhnih kmetij je namenjenih 18 milijonov evrov, cilj naložb je razvojno prestrukturiranje za povečanje udeležbe na trgu.
Vedno manj kmetij
Stanko Kapun, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, opaža znatno pomanjšanje števila kmetij od vstopa Slovenije v Evropsko unijo.
Mnogo majhnih kmetij je ugotovilo, da se jim kmetovanje ne splača več, zato so dejavnost opustili. Večina je svojo zemljo prodala ali dala v najem večjim kmetom.
Toda če upoštevajo določene parametre in mnenje stroke, lahko tudi manjše kmetije dosežejo pridelek, ki zadovolji obstanek.
V Sloveniji prevladujejo razpršene in hribovske kmetije
Kapun meni, da bo politika dolgoročno morala najti rešitve za majhne kmetije s primerno zakonodajo in finančnimi sredstvi. Veliko slovenskih kmetij je razpršenih in hribovskih, kar še dodatno otežuje delovanje.
»Te kmetije vzdržujejo tudi ruralno krajino, ki pa je zanimiva za turizem,« pravi Kapun.
Najbolj ekonomično je, da se majhne kmetije vpišejo kot dopolnilna dejavnost. Trenutno je v Pomurje okrog 400 kmetij s več kot tisoč dopolnilnimi dejavnostmi.
Dopolnilna dejavnost kot možnost ohranitve družinske kmetije
Kmetija Bonifarti iz Poznanovcev je tipična majhna kmetija, ki se ukvarja z živinorejo. Beno Bonifarti je mlad prevzemnik, ki družinsko kmetijo uspešno vodi naprej.
Bonifarti ima vpisano dopolnilno dejavnost, saj ima ob kmetovanju še redno službo kot električar.
»Kmetijstvo je bolj hobi,« zase pravi Bonifarti.
Omeni, da se je v preteklosti dalo preživeti od majhnih kmetij, ne nazadnje je bil njegov dedek kmet poln delovni čas. Njegov oče in mati pa sta že morala hoditi v službo.
Dedek je imel sedem glav živine in je brez težav preživel, on pa ima danes 20 glav in težko shaja.
»Dohodek je bil dosti večji. Zdaj pa če ob delanju na kmetiji še ne opravljaš neke službe, se ne da,« je jasen Bonifarti.
Vidi tudi, da država bolj podpira večje kmetije, medtem ko majhnim dodeli le drobiž. Za dodelitev subvencij in finančnih pomoči je potrebna določena kvadratura zemlje in zadostno število glav živine.
Prednosti majhnih kmetij
Bonifarti veliko prednost majhnih in srednje velikih kmetij vidi v tem, da kmet proda svoj izdelek kot končni izdelek.
Majhne kmetije so po navadi tudi mešane in so tako poljedelske in živinorejske, z različnimi vrstami pridelkov. Večje kmetije pa se morajo specializirati za določen proizvod ter zagotoviti točno določeno število za prodajo odjemalcem.
Prednost je tudi razporeditev dela in prilagodljiv urnik. Včasih kaj postori med dopustom v redni službi, velikokrat pa mu na pomoč priskočijo tudi starši.
Več pa v novi oddaji Zdravje v naših rokah.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
