Evropska hrana je najbolj zdrava na svetu
1.21K
0
Ste že slišali za Skupno kmetijsko politiko Evropske unije? Veste, kaj so pametne vasi ali zeleni dogovor? To in še več nam razloži evropski poslanec Franc Bogovič.
Osrednja pomurska televizija TV Idea že dobrega pol leta obvešča o pomembnosti pridelave lokalne hrane v sklopu oddaj Zdravje v naših rokah.
Tokratna, šesta oddaja nudi konkretne informacije o izvajanju Skupne kmetijske politike in njene učinke na pomurske kmete.
Kaj je Skupna kmetijska politika?
Skupna kmetijska politika je sveženj načrtov in določil na področju kmetijstva v Evropski uniji. Gre za celosten strateški načrt, vključno s cilji in določili glede sofinanciranja in sistemom subvencij za kmete. Financira se iz skupnega proračuna Evropske unije.
Skupna kmetijska politika obsega kar 31 odstotkov proračuna Evropske unije, to je 344 milijard evrov. Slovenija ima na voljo 1,8 milijarde evrov za oba stebra kmetijstva.
Načrti se sprejemajo za obdobje štirih let, tako je 1. januarja letos, začel veljati Strateški načrt 2023-2027.
V Evropski uniji je trenutno aktivnih okrog deset milijonov kmetov, ki obdelujejo 39 odstotkov površin Evropske unije.
»Osnovni namen kmetijske politike je, da kmetje pridelajo hrano, ki je na eni strani cenovno dostopna za potrošnike, na drugi strani pa, da kmetje od tega lahko živijo,« razloži evropski poslanec Franc Bogovič.
Iz Koprivnice v Bruselj
Slovenija ima v Evropskem parlamentu osem poslancev, ki zastopajo naše interese. Eden od njih je Franc Bogovič. Kot diplomiran agronom in sadjar, se v Bruslju še posebej posveča ravno skupni kmetijski politiki.
Poudari, da je glavna težava Slovenije v primerjavi z večjimi državami, njena majhnost. Zaradi majhnosti imamo tudi majhne in razdrobljene kmetije, ki niso konkurenčne zahodnoevropskim državam.
Še večji problem pa so neorganiziranost, nepovezanost in nesodelovanje med različnimi sektorji in posameznimi kmeti. Zato je treba okrepiti skupno trženje in skupne predelovalne obrate, ki bi lahko prinesli dodano vrednost.
»Ker nimamo dovolj kmetijskih površin, moramo biti bolj iznajdljivi,« pravi Bogovič.
Mladi so inovativni
V Sloveniji imamo zelo kvalitetno hrano in veliko manj obremenjeno in onesnaženo okolje kot drugje, zato bi morali okrepiti turistične ponudbe, kjer bi gostom ponudili domačo hrano in kulturno ponudbo.
V novi perspektivi SKP 2023-2027 je več sredstev namenjenih mladim kmetom. Bogovič opaža, da ravno mladi kmetje razvijajo nove, sveže produkte in inovativne ideje trženja. Zato je ključno, da politiki sodelujejo z Zvezo podeželske mladine.
Kaj so pametne vasi?
Pametne vasi so podeželske skupnosti, ki za izboljšanje gospodarskih, socialnih ali okoljskih izzivov uporabljajo inovativne rešitve in digitalne tehnologije.
Pametne vasi nudijo celovit pristop do podeželja in zagotovitev kvalitetne infrastrukture, od cestnih povezav in vodovodov, do širokopasovnega interneta.
Bogovič zagovarja policentričen razvoj podeželja, z večjo poseljenost podeželja in celovitim razvojem vasi.
Kaj je zeleni dogovor?
Evropski zeleni dogovor je sveženj političnih pobud, ki naj bi Evropsko unijo usmerile proti zelenemu prehodu. Države članice Evropske unije so se zavezale, da bodo do leta 2050 dosegle podnebno nevtralnost in izpolnile zaveze iz Pariškega sporazuma.
Eden od ključnih ukrepov zelenega dogovora je strategija Od vil do vilic, ki skuša sedanji prehranski model usmeriti v trajnostni model. Med drugim predvideva tudi prepolovitev uporabe pesticidov in gnojil, več površin za ekološko kmetovanje ter izboljšanje dobrobiti živali.
Bogovič je dokaj kritičen do strategije Od vil do vilic in prepolovitve uporabe pesticidov, saj pravi, da ni jasnih določil, kako bi lahko pridelali večje količine hrane brez njih. Tu apelira tudi na slovenske kmete, naj se oglasijo v javnosti, ko vidijo neskladja med teorijo in realnostjo.
»V družbi smo ustvarili vzdušje, kot da so kmetje tisti, ki bodo zastrupili ljudi in naravo,« je jezen Bogovič glede neutemeljenih prepovedi pesticidov.
Sadjarji in vinarji, ki nimajo sort odpornih na peronosporo, enostavno nimajo druge izbire kot pesticide.
Bolj kot popolno prepoved pesticidov, pa Bogovič vidi rešitev v smeri boljše prognostike, kar pomeni, da se škropi ob najbolj primernih časih in na trg pridejo pripravki, ki so manj obremenjujoči za okolje.
Za konkurenčnost in trajnost
Skupna kmetijska politika je bila ustanovljena z namenom, da zagotovi Evropejcem kvalitetno in cenovno dostopno hrano, zagotovi primerne cene kmetom in zaščiti naravne vire. Skupna kmetijska politika tudi ureja skupni trg in nudi pomoč posameznim državam članicam.
Današnja politika se posveča predvsem dvigu konkurenčnosti in trajnosti evropskega kmetijstva. V času krize, se vzpostavi mehanizem usklajevanja, s katerim lahko Evropska komisija, države članice in proizvajalci hrane zagotovijo preskrbo s hrano.
»To je naša politika, to je politika, ki je za nas narejena in mi jo ustvarjamo,« o politiki Evropske unije še doda Bogovič.
Konferenca o skupni kmetijski politiki
TV Idea se je udeležila tudi konference o kmetijstvu, kjer je Miriam Garcia Ferrer, predstavnica evropske komisije, omenila, da je bilo potrjenih vseh 28 strateških načrtov za Skupno evropsko politiko 2023-2027.
Namenjenih bo 246 milijard evrov za tranzicijo na bolj trajnostni razvoj in ohranjanja vitalnosti in raznovrstnosti podeželja.
»Nova skupna kmetijka politika bo pravična do vseh. Vsi strateški načrti podpirajo priliv za preživetje vseh udeležencev agrikulturnega sektorja, kot ključni cilj tega projekta,« je dejala Garcia Ferrer.
Na konferenci je spregovorila tudi Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je omenila, da je poseben poudarek namenjen pridelavi hrane z višjo dodano vrednostjo, zlasti ekološke predelave.
»Slovenija si je zadala ambiciozen cilj, da se do leta 2027 v ekološko kmetovanje vključi vsaj 18 odstotkov površin, zato so temu tudi prilagojeni vsi ukrepi,« je izpostavila Šinko.
Velik poudarek na spodbudi mladih kmetov
Ministrica Šinko je omenila, da uspešnega razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja ni brez učinkovitega prenosa znanja, inovacij ter uvajanja digitalizacije.
Tkivo družbe so ljudje, zato daje skupna kmetijska politika velik poudarek na spodbudah za mlade, da se aktivno vključujejo v kmetijske dejavnosti.
Za mlade kmetovalce je zelo pomembna podpora v obliki nepovratnih sredstev ali posojil, ki se lahko uporabijo za zagon kmetovanja in začetek razvojnih projektov.
