Pomembno je, da naše sadje in zelenjava ne prepotujeta več sto kilometrov
529
0
V novi oddaji Zdravje v naših rokah predstavi svoje delovanje sadjarska družina Trstenjak. Svoja opažanja predstavita tudi svetovalca iz kmetijsko gozdarske zbornice.
Osrednja pomurska televizija TV IDEA v oddajah Zdravje v naših rokah približuje delovanje pomurskih kmetov in ukrepe skupne kmetijske politike.
Pridelava sadja v Sloveniji
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije povprečni Slovenec na leto poje 118 kilogramov zelenjave in 128 kilogramov sadja.
Slovenski zelenjadarji pridelajo največ belega zelja, solate, čebule, paradižnika, bučk, radiča, korenja, rdeče pese in paprike.
Slovenski sadjarji pa so najbolj usmerjeni v pridelavo jabolk, breskvi, nektarin, marelic in hrušk.
Vztrajnost se izplača
Pot do uspešne sadjarske kmetije je pogosto trnova in ne uspe vedno v prvem poskusu.
To je izkusil tudi Janez Trstenjak iz Stročje vasi, ki že več kot dvajset let s svojo ženo vodi uspešno sadjarstvo in zaposluje devet sodelavcev.
Njihova jabolka in sokovi so pod tremi blagovnimi znamkami že dobro znana po vsej Sloveniji.
Trstenjak je že pred več kot 25 leti poskusil z ekološkim sadjarstvom, a mu sprva ni uspelo.
Sadjarsko zgodbo svoje družine je zato pričel pisati na novo in tako danes na 15 hektarjih sadovnjakov popolnoma ekološko prideluje jabolka.
Vsako sorto leto ali dve testirajo, da jo potem ali pridelujejo ali izločijo iz nasada. Za sorto modi so se borili kar šest let, da so jo dobili, njena posebnost je, da je odporna na spomladansko pozebo.
Visoki stroški
Vsi nasadi Trstenjakovih so opremljeni s sistemom oroševanja pred zmrzaljo ter drugimi sistemi zaščite pred ekstremnimi temperaturami. Nameščena je tudi zaščita pred točo in insekti.
Trstenjak omeni, da posamezen nasad lahko stane tudi po 100.000 evrov na hektar. To vključuje drenaže, sisteme za zbiranje vode in rekuperacijo.
»Ta strošek je bistveno večji, kot ti nasad lahko v desetih letih prinese nazaj. Če ni neke pomoči s strani Evropske unije in države ali pomoči svetovalne službe, je to prezahtevno,« je jasen Trstenjak.
Odlični sokovi
Sadjarstvo Trstenjak ima tri prepoznavne blagovne znamke, to so ekološko certificiran Eko Grünt, sok iz travniških nasadov Dere sen jaz mali bija in sok Trstenjak. Razmišljajo pa tudi o pridelavi jabolčnega piva in ciderja.
Na dan lahko predelajo sedemnajst ton jabolk in osem tisoč litrov soka. Proces vključuje pranje, mletje, stiskanje, filtriranje, pasterizacijo in polnjenje.
Njihove ekološke sokove ponujajo v več kot sto gostinskih lokalih, kmečkih turizmih, pa tudi v prestižnih hotelih, njihov jabolčni kis pa je možno kupiti v eni od večjih trgovskih verig po vsej Sloveniji.
Sokove in jabolka pa dobavljajo tudi okoliškim šolam in vrtcem.
»Pred epidemijo je bil izreden porast povpraševanja po ekoloških izdelkih, zdaj pa več ljudi zaradi negotovosti, pogleda na ceno,« opaža Trstenjak.
Trstenjakovi velik del prodaje opravijo kar na sami kmetiji, kjer že vrsto let deluje prodajalna, letos pa so dodali še samopostrežne avtomate in postajališče za avtodome. Te so postavili s pomočjo projekta lokalne akcijske skupine.
Lokalno je zdravo
Pridelavo sadja in zelenjave pri nas zelo dobro poznajo kmetijski svetovalci, ki delujejo v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Breda Vičar s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota meni, da samooskrba v Sloveniji s pridelavo zelenjave ni zadostna. Po zadnjih statističnih podatkih smo le 44-odstotno samooskrbni s celotno zelenjavo in 57-odstotno s svežo zelenjavo.
Zelenjadarska pridelava je izredno delavno intenzivna. Za pridelavo je treba imeti veliko znanja in v samo pridelavo je potrebno veliko vlagati, stroški same pridelave pa so precej visoki. V zadnjem času, ko stroški repromateriala izredno naraščajo, prodajne cene zelenjave pa temu ne sledijo, je na prvem mestu ekonomika in ekonomičnost pridelave zelenjave.
Vičarjeva poudarja, da je pomembno, da zelenjava in sadje, ki jo uživamo, ne prihaja iz na stotine kilometrov oddaljenih krajev, ampak iz Slovenije. Zaradi kratke dobavne verige naša zelenjava tudi ni tretirana s pripravki za ohranjanje svežosti.
»Naša zelenjava je pobrana v tisti polni tehnološki zrelosti, torej ko doseže tisti najboljši okus, vonj in seveda tudi vsebuje največ hranilnih in koristnih snovi za zdravje ljudi, kot so vitamini in prihaja sveža na trg,« je prepričana Vičar.
V času krize je pomembna samooskrba
Vičar je jasna, da je v času krize samooskrba izjemnega pomena. V kolikor bo začelo zmanjkovati hrane, bodo države dobaviteljice poskrbele za svoje državljane in prenehale izvažati v Slovenijo.
»Apeliram predvsem na kupce, da kupujejo domačo zelenjavo, za katero lahko res trdimo, da je kvalitetna in celo boljša od uvožene. Čeprav je uvožena mogoče nekoliko cenejša, ampak je naša kvalitetnejša,« doda Vičar.
Klimatske spremembe so prisotne že dlje časa
Kmetijski svetovalec Miran Torič, specialist za vinogradništvo, sadjarstvo in ekološko kmetovanje, pa opaža, da so klimatske sprememb prisotne že dlje časa. Sadjarji so se nanje že začeli prilagajati s protitočnimi mrežami.
Zadnja leta je ena največjih težav suša, zato se sadovnjaki opremljajo z namakalnimi sistemi. Velik izziv pa so tudi pozebe.
»Problem pri pozebah je to, da nam v zadnjih letih drevesa cvetijo tudi tri do štiri tedne prej kot je normalno in zaradi tega tudi prihaja do pozeb,« dodaja Torič.
Mile zime in visoke temperature decembra in januarja, pospešijo pretakanje sokov, zaradi česar že marca ali v začetku aprila cvetejo jablane, čeprav bi morale cveteti maja ali še pozneje.
Če se ne splača, pridelavo opustijo
V Slovenji po eni strani beležimo porast intenzivnih sadovnjakov, ampak predvsem z nekaterimi sadnimi vrstami, ki so mogoče manj rodna, predvsem oreh, na Primorskem tudi oljka.
Na drugi strani pa beležijo močan upad nasadov jablan, na Primorskem tudi breskve, ki je skoraj izginila.
Sadjarji delajo sadovnjake zato, da preživijo in če cene na trgu tega ne omogočajo, začnejo sadjarstvo opuščati razloži Torič.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
