Domov Skupna kmetijska politika Pustil je službo in prevzel družinsko kmetijo, zdaj njihove izdelke prodajajo v butičnih trgovinah

Pustil je službo in prevzel družinsko kmetijo, zdaj njihove izdelke prodajajo v butičnih trgovinah

119
0

Iz majhne družinske kmetije je ustvaril sodobno ekološko usmerjeno kmetijo, ki svoje izdelke prodaje v butičnih trgovinah in na spletu.

Tradicija Kmetije Paldauf iz Vučje vasi v Pomurju sega v leto 1875, se ponosno pohvali naš sogovornik Igor Paldauf, ki predstavlja že četrto generacijo na kmetiji.

V zadnjih letih se je popolnoma posvetil kmetijstvu ter kmetijo razvil v sodobno, ekološko naravnano kmetijo, ki svojim kupcem nudi le najboljše izdelke. S tem si je prislužil tudi naziv Inovativni mladi kmet Slovenije.

 

Kmetijstvo mu je bilo položeno v zibelko

S kmetijsko dejavnostjo na kmetiji Paldauf sta se daljnega leta 1875 pričela ukvarjati stric in teta njegovega dedka. Ker nista imela svojih potomcev, sta takrat skromno kmetijo prepustila svojemu nečaku.

Ta je z dejavnostjo nadaljeval ter jo nato prepustil svojemu sinu, Igorjevemu očetu. Kmetijstvo je tako bilo Igorju položeno že v zibelko, zato ni čudno, da je tudi njega življenska pot nesla v kmetijstvo.

Pustil službo in se posvetil kmetiji

Igor je do pred nekaj leti delal v podjetju Farmtech, ki proizvaja predvsem traktorske prikolice. Tam je z leti prevzemal vse bolj odgovorne zadolžitve, hkrati pa je v prostem času še vedno delal na domači kmetiji ter jo razvijal.

Leta 2018 je ugotovil, da vedno bolj zahtevne službe in kmetovanja na domači kmetiji ne bo mogel več hkrati opravljati, zato je sprejel težko odločitev ter pustil službo in se stoodstotno posvetil razvoju domače kmetije.

Da je delal v proizvodnji kmetijske opreme, je mogoče opaziti že na dvorišču kmetije, saj so prav vsi kmetijski stroji pod streho, vse priključke pa po končani sezoni temeljito očisti, prebarva ter podmaže.

 

S konvencionalnim kmetovanjem bi težko preživeli

Do leta 2018 so se ukvarjali predvsem z intenzivnim in konvencionalnim kmetovanjem. Pridelovali so tri do štiri kulture, predvsem za krmo plemenskim prašičem, ki so jih vzrejali, ostalo pa so prodali na trgu kot surovino.

Ko je pustil službo, se je Igor hitro zavedel, da bodo s konvencionalnim kmetovanjem težko zaslužili dovolj za eno dobro plačo. Hkrati ga je žena nagovarjala, da bi se kmetija preusmerila v ekološko kmetovanje.

Tako so se v kratkem času lotili ekološkega kmetovanja, predelave ter izdelavi končnih izdelkov, katere lahko končnemu kupcu prodajo za boljšo ceno. Leta 2020 so tako že prejeli tudi ekološki certifikat.

»Nikoli nisem bil zagovornik škropljenja. Če vidiš na embalaži simbol z mrtvo ribo ali mrtvaško glavo, kako je lahko potem to zdravo za pojesti?«
Ker so se odločili, da bodo sami tudi predelovali pridelke, so morali dokupiti precej opreme za predelavo živil. Od manjšega mlina, do naprave za pakiranje, celo etiketiranje svojih izdelkov.

Pri tem so si pomagali tudi s finačnimi sredstvi, ki so jih pridobili z raznimi razpisi, ki jih sofinancira Evropska unija. Eden takih je Podukrep 4.2 – podpora za naložbe v pridelovalno ali predelovalno industrijo.

Že povečali število zaposlenih

Sprva je Igorjev cilj bil sicer zaslužiti dovolj za svojo plačo, a kmetija ima sedaj zaposleni že dve osebi. Kljub temu gre še vedno za družinsko kmetijo, se pohvali Igor in doda, da na kmetiji dela celotna družina. Tako njegova partnerka in njuni otroci, kot tudi starši, od katerih je prevzel kmetijo.

Delo na kmetiji še zdaleč ni rožnato in lahko. Včasih je potrebno delati tudi 20 ur na dan, ogromno pa je dela z birokracijo. A kljub temu si še vedno najdejo čas za dopust, morje, smučanje …

»Če se greš konvencionalno kmetijstvo in prodaš pridelek takoj, ko ga pripelješ z njive, dobiš denar res takoj, ampak ga dobiš najmanj. Če pa narediš končni izdelek, recimo moko, olje, testenine in ga prodaš, pa zaslužiš več.«

Prodajajo tudi preko spleta, največ v Ljubljano

Za prodajo svojih izdelkov so vzpostavili blagovno znamko BeEko, s katero so želeli poskrbeti za prepoznavnost njihovih izdelkov in hkrati izpostaviti ekološko pridelavo.

Prodajajo jih v svoji lastni prodajalni na kmetiji, butičnih trgovinah po Sloveniji, v zadnjih nekaj letih pa tudi na spletu. Največ izdelkov preko spleta prodajo v Ljubljano in okolico, pa tudi na Gorenjsko.

 

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.