Domov Skupna kmetijska politika Pri kmetovanju si pomagajo z droni in sateliti, da so lahko bolj trajnostni

Pri kmetovanju si pomagajo z droni in sateliti, da so lahko bolj trajnostni

608
0
Pri kmetovanju si pomagajo s sateliti, zato lahko njive obdelujejo do dva centimetra natančno in tako zmanjšajo vplive na okolje.

Kmetija Cigüt se nahaja v Noršincih pri Murski Soboti. Zgodovina kmetije sega dobrih 50 let v preteklost, ko je Štefan Cigüt starejši pričel s kmetovanjem na približno dveh hektarjih površine, danes pa obdelujejo že okoli 400 hektarjev zemlje.

V tem času je kmetija postala ena največjih, pa tudi ena najbolj sodobnih kmetij v Prekmurju.

Večino bikov prodajo v tujino

A glavna dejavnost kmetije Cigüt ni poljedeljstvo, temveč govedoreja. Letno vzredijo več kot 1200 glav govedi, predvsem bikov.

Osredotočeni so na mesnati tip govedi, ki pa jo večinoma prodajo tujim odjemalcem, saj so ti pripravljeni ponuditi višjo odkupno ceno. Nekaj govedi sicer zakoljejo tudi sami, meso pa prodajajo končnim kupcem.

Kmetijo vodi že druga generacija

Da se za nasledstvo na kmetiji ni bati, je postalo jasno že leta 2003, ko je njegov sin Štefan mlajši pri starosti 20 let postal državni prvak v oranju.

Kmalu po končanem študiju je za delo na domači kmetiji prijel resneje ter nato prevzel vodenje kmetije.

»Že oče je delal na tem, da bi bili sodobna kmetija, jaz pa nadaljujem njegovo delo,« pojasni Štefan Cigüt mlajši.

Poleg štirih domačih delavcev imajo na kmetiji še sedem zaposlenih. V času sezonskih del pa je število delavcev še večje, pojasni.

Pri delu si pomagajo s sateliti in droni

Če si delo kmeta večinoma predstavljamo na traktorju ali v hlevu, pa Štefan pojasni, da večino svojega časa preživi v pisarni. V

odenje moderne kmetije poteka namreč na računalniku in mobilnih napravah. Načrtovanje obdelave polj poteka v posebnih računalniških programih, v katerih spremljajo sveže satelitske posnetke svojih polj.

Na podlagi intenzivnosti zelene barve razberejo, v kateri fazi rasti je določen del posevka ter nato določijo kolikšen delež gnojiv ali škropiv mora posamezen del njive dobiti. Podatke nato izvozijo ter jih pošljejo neposredno v traktor, ki z veliko mero avtomatizacije namaka, poškropi ali pognoji posevek.

»S preciznim kmetovanjem smo dosti bolj učinkoviti in prijazni do okolja, saj optimalno doziramo škropivo.«

Sodelujejo tudi v raznih projektih, med drugim tudi za razvoj tako imenovanih agrodronov oziroma rabe brezpilotnih letalnikov v kmetijstvu.

V hlevih jim pomagajo roboti

Njihov najnovejši hlev sprejme 900 glav živine. Z visoko stopnjo avtomatizacije opravil lahko s tako velikih hlevom upravlja relativno malo število zaposlenih, pojasni Štefan mlajši.

Tako imajo recimo nad boksi z biki speljano tirnico, po kateri vozi robot, ki nastiljaslamo.

»Isto delo so prej morali opravljati trije ali štirje ljudje več ur, zdaj pa ga upravlja en sam prek mobilne aplikacije.«

Hkrati je delo robota dosti bolj natančno, saj enakomerno nastilja slamo, medtem ko ročno ali strojno ni bilo nikoli možno tako enakomerno in ekonomično nastlati hlevov.

Avtomatiziran je tudi odvoz gnoja iz hlevov. Poseben robot odstranjuje gnoj, ki ga hranijo v posebnih hranilnikih na dvorišču kmetije. Ta gnoj nato uporabijo za gnojenje posevkov na svojih poljih.

Kaj je precizno kmetovanje?

Precizno kmetovanje je pristop, ki z uporabo moderne tehnologije optimizira upravljanje kmetijskih posegov, da bi kar najbolje izkoristil naravne vire in zmanjšal negativne vplive na okolje.

Ta tehnologija vključuje satelitsko in brezpilotno letalstvo, senzorsko tehnologijo in velike podatke, ki omogočajo natančno sledenje in analizo različnih vidikov kmetijskih operacij.

S takim načinom kmetovanja se lahko bistveno zmanjša porabo vode, gnojil in pesticidov, saj omogoča natančno merjenje in odmerjanje teh virov, kjer in kadar so potrebni. Posledično se zmanjšuje tudi izpust toplogrednih plinov in onesnaževanje podtalnice.

Poleg tega lahko precizno kmetovanje izboljša donosnost kmetijstva, saj omogoča boljše upravljanje s tveganji, povezanimi z vremenskimi pogoji in škodljivci. S tem lahko kmetije postanejo bolj produktivne in trajnostne, hkrati pa zmanjšujejo svoj okoljski odtis.

sofinancira EU

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.