Domov Skupna kmetijska politika Inovacije pomembno prispevajo k prehranski varnosti Evropske unije

Inovacije pomembno prispevajo k prehranski varnosti Evropske unije

410
0
Saša Štraus nam predstavi delovanje Inovacijsko tehnološkega grozda Murska Sobota in izzive digitalizacije. Pokukali pa smo tudi v sodoben rastlinjak Lušt Paradajz v Renkovcih.

V tokratni oddaji Zdravje v naših rokah na televiziji IDEA, je beseda tekla o programih razvoja podeželja.

Letos je iz programa razvoja podeželja in strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 na voljo 27 javnih razpisov. Gre predvsem za podporo pri naložbi v kmetijska gospodarstva, namenjena predvsem malim kmetijam.

Kmetije lahko koristijo podporo za nakup mehanizacije za spravilo pridelkov, mehanizacije, ki prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ter mehanizacije za prilagoditev kmetij zahtevam kmetovanja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

Zanimiv je tudi javni razpis IRP24 za mlade prevzemnike, ki bo od junija naprej omogočal podporo za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov. Poleg tega bo tudi razpis IRP13, namenjen izgradnji namakalnih sistemov za več uporabnikov.

Inovativni pristopi

Inovacijsko tehnološki grozd Murska Sobota (ITC) in Digitalno inovacijsko stičišče DIH Agrifood, se ukvarjata se s spodbujanjem medsektorskih inovacij in uvajanjem novih tehnologij na podeželju. S pomočjo evropskih sredstev, ekipa strokovnjakov uvaja inovativne pristope na podeželju.

Dr. Saša Štraus razloži, da inovativne digitalne tehnologije s kmetijsko-živilskega področja implementirajo v lokalno okolje oziroma akterje dobavne verige.

H grozdoma spada še Zelena točka, ki je neke vrste testni laboratorij. Vse kar spoznajo v drugih raziskovalnih projektih, pride v Zeleno točko, kjer se poskusi in implementira in s tem pridobijo pregled nad samo uporabnostjo teh tehnologij na terenu.

»Kmete, proizvajalce ali živilce največkrat zanima, kako se je ta nova rešitev obnesla v praksi,« razloži dr. Štraus.

Dva ideološka tabora tudi v kmetijstvu

Dr. Štraus opaža, da sta tako kot v družbi, tudi v kmetijstvu dva tabora. Na eni strani bolj konservativni posamezniki, ki zagovarjajo klasične pristope in vrnitev k tradicionalnim oblikam kmetovanja. Na drugi strani pa so ti, ki pozdravljajo digitalizacijo in vidijo v novih tehnologijah možnost za optimizacijo poslovanja in zmanjšanje stroškov.

»Meni je najbližja kombinacija obeh pristopov. Da vseeno ohranimo stik s tradicionalnim, ampak ga implementiramo na nek moderen način,« meni Štraus.

 

Trenutni svetovni trendi

Štraus opaža tudi, da so kupci vedno bolj pozorni na izvor, sestavo in kakovost hrane, a se žal, mnogokrat konča pri cenah živil.

Kmeti in proizvajalci se prilagajajo trgu in višanju stroškov, zaradi česar pa majhni kmeti pogosto izvesijo. Predvsem ekološkim kmetijam se draga mehanizacija in digitalizacija večinoma niti ne splačata, saj je njihova količina pridelkov preprosto premajhna, da bi se finančno izšlo.

Zato pri ITC Murska Sobota spodbujajo skupni nakup mehanizacije, kjer več kmetov skupaj kupi stroj in ga lahko souporabljajo.

V Evropski uniji se trenutno največ govori o »data space«, to je podatkovni prostor, čemur je trenutno namenjenih precej sredstev. Velik trend je trenutno tudi nadomestno meso rastlinskega izvora, oziroma odkrivanje alternativnih oblik proteinov.

Paradižnik gre v svet

Podjetje Paradajz v Renkovcih že vrsto let uspešno prideluje paradižnik pod znamko Lušt. Gre za visokotehnološko pridelavo z majhnim vplivom podnebja na razvoj rastline, ta je zato posledično bolj odporna.

Ob nizkih temperaturah, rastlinjak ogrevajo z lastno geotermalno vrtino, za zalivanje pa uporabljajo deževnico, ki jo zbirajo na laguni ob rastlinjaku.

Izidora Dešnik razloži, da zasajajo sadike stare deset tednov. V Renkovcih poteka okolju prijazna poletna pridelava, kjer sadijo januarja. V manjšem rastlinjaku v Veliki Polani pa poteka zimska pridelava, kjer sadijo oktobra.

Prvi paradižniki dozorijo nekje dva meseca po sajenju, takrat se začne tudi prodaja. Cikla pridelave se na ta način prekrivata.

Sadike so posejane v organski substrat, ki je mešanica šote in kokosovih vlaken.

Prav posebni sodelavci

Za opraševanje poskrbijo najštevilčnejši sodelavci podjetja, to so čmrlji. Prav čmrlji so dokaz, da v podjetju ne uporabljajo pesticidov in kemičnih pripravkov, saj bi čmrlji drugače poginili.

Če rastline napadejo škodljivci, strokovnjaki naselijo njihove naravne sovražnike, na primer insekte.

Sadike luštnega paradižnika so vzgojene iz gensko nespremenjenih semen, kupljenih v Sloveniji. Paradižnik se obira ročno, kar je posebnost podjetja.

»Z ročnim obiranjem naši sodelavci zagotovijo, da so obrani z rastline le tisti plodovi, ki so na njej dokončno dozoreli,« razloži Izidora Dešnik.

Lušt paradižnik je poseben tudi po izvirnem marketingu in celostni grafični podobi. K temu dodaja tudi Luštna domačija, trgovina in prireditveni prostor obenem.

a

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.