Pustil delo v zlatarni, zdaj prideluje butična olja po naročilu

Dejan se je izučil za zlatarskega mojstra, a je po letih dela v zlatarni svojo strast do plemenitih kovin združil z ekološkim kmetovanjem in pridelavo butičnih olj.

V Podgradu ob glavni cesti, ki povezuje Gornjo Radgono in Maribor, najdemo kmetijo Sukič. Na njej nas pozdravi gospodar Dejan Sukič, ki je predstavnik že četrte generacije, ki se ukvarja s kmetijstvom. Čeprav ga je poklicna pot najprej vodila v zlatarstvo, je po nekaj letih delo v svoji zlatarni zamenjal za delo na ekološki kmetiji.

Delo v zlatarni zamenjal za kmetovanje

Dejan je odraščal na kmetiji, a se je kljub temu odločil, da bo svojo poklicno pot gradil z delom s plemenitimi kovinami. Po končanem izobraževanju za zlatarskega mojstra v Celju je Dejan pričel z delom v lastni zlatarni, kjer je v dopoldanskem času izdeloval in popravljal nakit, zvečer pa je pomagal na domači družinski kmetiji. A naporen dvojni delovnik je po več letih pričel terjati svoj davek in začutil je prve znake izgorelosti. Sprevidel je, da se bo moral odločiti le za eno dejavnost ter se ji posvetiti v celoti. Odločil se je za kmetijstvo in zaprl zlatarno, svojo strast do zlata pa je prenesel na kmetijo, kjer je združil pridelavo butičnih ekoloških izdelkov z obdelavo plemenitih kovin.

Vzrejali prašiče, priložnost našli v ekoloških oljih

Na družinski kmetiji Sukičevih so se zadnja desetletja ukvarjali z vzrejo prašičev, ki jo je vzpostavil njegov oče, v družini pa se že več generacij ukvarjajo tudi s kasaštvom in vzrejo konj. Dejan se je s partnerko Karlo usmeril v pridelavo oljnic, vedno bolj sta se tudi spogledovala z ekološkim kmetovanjem in pridobivanjem hladno stiskanih ekoloških olj. Ugotovila sta, da si kupci želijo ekoloških in s hladnim stiskanjem pridobljenih olj ter so zanje pripravljeni tudi plačati nekoliko višjo ceno. 

»Olja sva sprva prodajalata na tržnici, kjer so bila dobro sprejeta, nato pa se je krog kupcev pričel širiti,« pojasni njune začetke kmetovanja Sukič.

Kupcem želijo zagotavljati le najboljšo kakovost olj

Olja so izjemno cenjena pri lajšanju nekaterih bolezni ter kot prehranska dopolnila. A najboljše učinke lahko dajejo samo olja, ki so izdelana iz najboljših, ekološko pridelanih surovin in ki so sveže stisnjena samo z mehaničnimi postopki, pojasnjuje Sukič. Zato so investirali v lastne stroje za stiskanje olj. 

Največ pridelajo sončničnega olja, pridelujejo pa tudi bučno, konopljino, laneno, ričkovo olje. Spogledujejo pa se tudi s pridelavo oljnic, ki v naših krajih niso najbolj domače, a bi zaradi podnebnih sprememb lahko v prihodnosti uspevale tudi pri nas.

Olja nimamo na zalogi, stiskamo ga po naročilu

Da ne gre za povsem običajno oljarno, priča tudi dejstvo, da pri Sukičevih ne najdemo vnaprej stisnjenih olj, ravno tako njihovih olj ne najdemo v trgovinah. Olje stisnejo namreč po naročilu, saj lahko le tako kupcem zagotovijo svež in kakovosten izdelek.

»Pri oljih je izjemno pomembno, da so sveže stisnjena. Oksidacija namreč vpliva na kakovost in učinkovitost olja,« pojasni Dejan Sukič.

Svoja olja tako prodajajo na svoji domači kmetiji, kjer so pred nekaj leti postavili nov objekt, v katerem imajo prodajalno ter prostore za predstavitve olj. Pri gradnji objekta so uporabili material s stare družinske kmetije v sosednji vasi, prodajalno pa so opremili s pohištvom in opremo, ki so jo pred stotimi leti imeli Dejanovi predniki.

Želijo pridobiti certifikat Demeter

V prihodnosti želijo preiti na biodinamično kmetovanje, pri čemer je eden pomembnejših ciljev tudi pridobitev certifikata Demeter. Gre za mednarodni standard, ki ga uporabljajo ekološke kmetije, ki se ukvarjajo s pridelavo organske hrane. Demeter je najstarejša in najbolj znana znamka za ekološko pridelavo hrane na svetu in pomeni, da so pridelki pridelani v skladu z ekološkimi standardi, ki jih je določila mednarodna organizacija Demeter International. Certifikat je pomemben predvsem za tiste kupce, ki se zanimajo za zdravo in ekološko pridelano hrano, saj zagotavlja, da so pridelki pridelani v skladu s strožjimi ekološkimi standardi kot drugi ekološki pridelki.