Od vinogradniškega hobija do vrhunskih vin in penin na Goričkem

Leon Gjerkeš je vinogradniški hobi očeta in mame razvil v posel in ustvaril blagovno znamko vrhunskih vin in penin, ki jo sedaj dopolnjujejo tudi sodobne turistične nastanitve in restavracija.

Zgodba Hiše vina Gjerkeš sega v obdobje osemdesetih, ko sta Matija in Hilda Gjerkeš, oče in mama današnjega lastnika posestva Leona Gjerkeša, od svojih prednikov prevzela propadajočo kmetijo v Fikšincih.

Kmetijo sta nato začela urejati, kmečko hišo, zgrajeno leta 1925, pa sta se odločila obnoviti, pri čemer sta se trudila, da ohranita vse značilnosti stare kmečke domačije, tudi staro vinsko klet.

V letu 1992 posadili prvo trto

Ravno slednja pa je leta 1992 vodila v to, da sta se zakonca Gjerkeš odločila, da se preizkusita tudi v vinogradništvu in sta tako posadila prve trte Laškega rizlinga, Renskega rizlinga in Chardonnaya.

»Z vinogradništvom sta začela oče in mama leta 1992, ko sta posadile prve trte, sprva bolj kot za hobi, nato pa tudi za prodajo,« pravi sin in današnji lastnik posestva Leon Gjerkeš.

Dodal je, da se je prvih nekaj trt očeta in mame kmalu prelevilo v množičen vinograd, ki so mu dodali tudi nove sorte rumeni muškat in sivi pinot, vinogradništvo Gjerkeš pa se je samo vzpenjalo navzgor in iz leta v leto povečevalo prodajo kakovostnih vin.

Zaradi očetove nesreče v letu 2007 je sicer nato posestvo prevzel sam skupaj z ženo Heleno in otroki, a z vinogradniškim poslanstvom ni zaključil, temveč ga je le še povzdignil na novo raven – v Hišo vin Gjerkeš, ki je danes znana predvsem po vrhunskih vinih in peninah.

»Potem 2007 pa smo vinogradništvo prevzeli mi, mlajša generacija, posadili dodatne trte in od takrat razvijamo svojo zgodbo,« doda.

Zaradi povečane prodaje vzpostavili sodobno vinsko klet z degustacijskimi prostori

In ta zgodba mlajše generacije Gjerkeš se je izkazala za več kot uspešno. Že kmalu po prevzemu, v letu 2011, so bili primorani zaradi dodatnih količin in različic vina stari kleti dodati še eno sodobno vinsko klet s spremljevalnimi prostori za predelavo.

Vpeljali pa so tudi novosti – med drugim degustacijske prostore in prevetritev blagovne znamke Gjerkeš z novo steklenico in sodobnejšo celostno grafično podobo.

»Najprej je bila stara klet premajhna, zato smo zastavili gradnjo nove, kjer smo ji dodali tudi te degustacijske prostore, nato pa smo si zadali cilj, da celotno posestvo posodobimo ter vrhunska vina in penine povežemo še s turistično ponudbo,« pove Leon Gjerkeš.

Vrhunska vina in penine Gjerkeš ter degustacije so tako popestrili še z raznovrstnimi storitvami, kot je na primer piknik med vinogradi ter povezovanje z ostalimi turističnimi ponudniki v okolici, na njihovem posestvu pa nudijo tudi organizacijo porok, team buildingov in srečanj.

V lanskem letu dodali tudi turistične nastanitve

Vendarle pa se razvoj Hiše vina Gjerkeš s tem še ni ustavil. V letu 2022 se je Leon Gjerkeš odločil, da gostom poleg vin in penin ponudi tudi lastne turistične nastanitve, namenjene samo za odrasle.

»V zgornjem nadstropju objekta smo uredili sedem dvoposteljnih turističnih nastanitev, ki so primerne zgolj za odrasle, del stare domačije pa smo rekonstruirali in iz nje naredili zajtrkovalnico za goste ter kuhinjo s spremljevalnimi prostori,« pripoveduje lastnik posestva.

Odslej tudi restavracija z večhodnimi meniji

Pred nekaj tedni, 30. septembra, pa so v pritličju posestva Gjerkeš odprli še ‘zero waste’ restavracijo, za katero pravijo, da je kot nekakšno ‘posestvo okusov‘, ki združuje vrhunska vina in degustacijske večhodne menije, sestavljene iz lokalnih sestavin.

»Degustacijski meniji so pet-, sedem- in devethodni. Spreminjali se bodo glede na sezono, imeli bomo torej pomladni, poletni, jesenski, zimski meni, potem pa bomo kakšne sestavine spreminjali še iz tedna v teden. Recimo kakšno sestavino bomo dodali, ki bo v tistem obdobju na voljo, na primer buče jeseni, ali pa se bomo prilagodili posebnim priložnostim, za martinovo bo del menija zagotovo sestavljala tudi kakšna račka, na tak način.

Se bomo pa trudili, da bo vse baziralo na lokalnih sestavinah, torej lokalno in pa regionalno. Ker nočemo kupovati paradižnika recimo iz Španije, enako velja za meso, ostale sestavine. Torej čim več želimo črpati iz lokalnega okolja,« pojasni Gjerkeš.