VIDEO: Socialno kmetijstvo kot most med naravo in družbo
V sklopu osme oddaje »Zdravje v naših rokah«, ki nastaja na televiziji IDEA, smo se pogovarjali o različnih pristopih in izkušnjah, ki pripomorejo k razvoju socialnega kmetijstva ter krepitvi lokalnih skupnosti.
Koncept socialnega kmetijstva je postal izjemno pomemben tudi v Sloveniji, saj predstavlja odgovor na izzive socialne vključenosti, rehabilitacije in terapevtske podpore.
Socialno kmetijstvo v Sloveniji: Priložnosti in izzivi
O pomenu socialnega kmetijstva smo se pogovarjali z direktorjem Socialne kmetije Korenika Goranom Miloševičem, ki velja za eno najuspešnejših socialnih kmetij, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi.
Korenika združuje kmetijsko dejavnost z izobraževalnimi in terapevtskimi programi za lokalno skupnost. Na Koreniki se srečujejo vse generacije, ki skozi spoznavanje praks ekološkega kmetovanja, spoznavajo pomen odgovornega odnosa do okolja in sočloveka.
Izzivi vključujejo iskanje trajnostnih virov financiranja in širjenje dejavnosti, ki ustrezajo potrebam skupnosti. Obiski domačinov in mednarodnih skupin so ključni za izmenjavo izkušenj in širjenje dobrih praks.
»Koncept socialnega kmetijstva je v bistvu povezan z uporabo nekih resursov iz kmetijstva, podeželja, iz narave, zato da se ponudijo storitve na področju zdravja, socialnega varstva, rehabilitacije, izobraževanja, torej vse tiste storitve, ki na nek način zapolnjujejo neke pomembne potrebe sodobnega človeka, tako na podeželju kot tudi mestnega človeka.
Vsi smo nekako izgubili ta stik z naravo, potrebo po skupnosti, po tem, da skozi druženje in stik z naravo pridemo tudi v stik sami s seboj, se umirimo in tako naprej. Tako da pravzaprav je koncept povezan s tem, kako, čim bolje te resurse, ki nam jih ponuja podeželje, kmetijstvo izkoristiti, da bo na dobro ljudem,« je pojasnil Miloševič.
Kerry Social Farming na Irskem: Primer sodelovanja in skupnostnega delovanja
Joseph McCrohan iz Kerry Social Farming na Irskem je delil navdihujočo zgodbo o sodelovanju kmetov v skupnosti. Projekt, ki se je začel leta 2013 z nekaj prostovoljnimi kmeti, je danes postal povezovalna točka za invalide in druge socialno ranljive skupine.
Zaposleni kmetje nudijo svoj čas in prostor za terapevtsko delo na kmetiji, s čimer so postali del širšega gibanja za socialno vključenost. Pomembno je, da kmetje to delajo prostovoljno, kar poudarja njihovo predanost skupnosti in socialnemu vključevanju.
»Kmetje so odlični pri oskrbi, saj vse življenje skrbijo za živali, skrbijo za ljudi, skrbijo za zemljo, skrbijo za naravo in skrb za invalide je samo podaljšek tega. In to je za njih zelo normalno,« je pojasnil McCrohan.
Socialno kmetijstvo v Nemčiji: Razvoj in pomembnost usposabljanja
Martin Nobelmann iz Nemčije je poudaril, da je razvoj socialnega kmetijstva postal trend v zadnjih 15 letih. Družinske kmetije, zlasti na jugu Nemčije, postajajo pomemben prostor za socialno vključevanje.
Ključne kompetence za vodenje socialne kmetije vključujejo znanje o kmetovanju in empatijo do ciljnih skupin. Izobraževalni programi so ključni za uspešno izvajanje socialnega kmetijstva in povezovanje kmetov s socialnimi delavci.
»No, najprej moraš biti kmet in vedeti, o čem kot kmet govoriš, potem pa lahko ta družabni del dodaš svojemu običajnemu kmečkemu življenju. Drugič, čeprav si kmet, moraš še vedno biti rad skupaj z drugimi ljudmi, imeti druge ljudi na svoji kmetiji.
Socialno kmetijstvo je lahko s popolnoma različnimi ciljnimi skupinami, s starejšimi, z invalidi, tudi z bivšimi zaporniki in otroki. Ni nujno, da je vsak kmet rad skupaj z vsemi vrstami ciljnih skupin, izbrati mora eno. Vendar se mora zavedati te pomembne naloge, to je res pomembno,« je dodal Nobelmann.
Pomen socialnega kmetijstva za lokalno skupnost
Socialno kmetijstvo ima številne prednosti za lokalne skupnosti, vključno z razvojem dodatnih delovnih mest, ponudbo terapevtskih programov in ohranjanjem tradicionalnih kmetijskih praks.
Socialno kmetijstvo ni le kmetijska dejavnost, temveč tudi socialna in terapevtska praksa, ki krepi lokalne skupnosti in omogoča integracijo ranljivih skupin v družbo.
Korenika in podobni projekti po svetu so zgled uspešnega povezovanja kmetijstva z socialno skrbjo, kar prispeva k bolj trajnostnemu in vključujočemu razvoju družbe.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.