Domov Skupna kmetijska politika 2023-2024 Ključ do uspešne kmetijske pridelave je redna analiza tal

Ključ do uspešne kmetijske pridelave je redna analiza tal

379
0

Timotej Horvat in Leonida Gregorič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor sta podala nasvete, kako poskrbeti za tla v jeseni in na kaj moramo biti pozorni.

Jesensko obdobje je ključno za pripravo kmetijskih površin na naslednjo sezono. V tem času se odločamo o izbiri žit, načinu zatiranja plevelov, ozelenitvi, ter analizi tal, kar ima neposreden vpliv na trajnostno kmetovanje.

Kako do uspešnega in trajnostnega jesenskega kmetovanja?

Timotej Horvat, strokovnjak za žita in Leonida Gregorič, specialistka za analizo tal iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor sta podala nekaj nasvetov, kako kmetom omogočiti uspešno in trajnostno jesensko kmetovanje.

Katera žita izbiramo jeseni?

V Sloveniji se v jesenskem času najpogosteje odločamo za ozimni ječmen in ozimno pšenico. Čeprav obstajajo še druge možnosti, kot je rž, pira, in tritikala, se ječmen in pšenica izkažeta za najboljši izbiri, pojasni Horvat.

Ozimni ječmen se poseje nekoliko prej, kar ga naredi bolj primernega za obdobja suše. Prav tako je manj zahteven glede škropljenja in gnojenja v primerjavi s pšenico. Za ekološko kmetovanje pa so odlična izbira pira in rž.

Za uspešno zatiranje plevelov še vedno so najučinkovitejši herbicidi

Za učinkovito zatiranje plevelov jeseni je pogosto uporaba herbicidov najučinkovitejša. S tem pristopom lahko uničimo do 95-100 odstotkov plevela.

Za bolj ekološke metode pa so na voljo slepe setve ali spomladansko česanje in okopavanje. Vendar je njihova učinkovitost običajno nekoliko nižja.

Ozelenitev ima ključno vlogo pri trajnostnem kmetovanju

Ozelenitev zagotavlja zeleno maso, ki se sčasoma pretvori v humus, zalogovnik hranil v tleh. Poleg tega preprečuje erozijo tal, ohranja vlago in podpira koristne organizme v tleh.

»Zdaj če vam tako povem, gola zemlja je ista kot koža. Če se ne oblečeš, te opeče sonce, če pa je zemlja pokrita, pa tudi sonce nima takega vpliva na njo,« doda Horvat.

Metuljnice, kot so detelje in grah, igrajo ključno vlogo pri vračanju dušika v tla. Z vezavo dušika iz ozračja in z ohranjanjem v tleh prispevajo k zmanjšanju potrebe po umetnih gnojilih. Uporaba metuljnic za ozelenitev je še posebej pomembna za trajnostno kmetovanje.

Analiza tal je bistven del ukrepov Skupne kmetijske politike

Kmetje, ki sodelujejo v teh programih, morajo izdelati analizo tal in načrt gnojenja. To prispeva k trajnostnemu upravljanju kmetijskih zemljišč in omogoča, da se upoštevajo specifične potrebe tal in rastlin.

Redna analiza tal je ključna, saj različne rastline zahtevajo različne pogoje. Kislost tal, raven fosforja, kalija in drugih hranil so pomembni dejavniki, ki vplivajo na uspešno kmetovanje. Nadzorovati jih je treba redno in ustrezno prilagoditi gnojenje.

»Za redno kontrolo je to zelo pomembno zato, ker vsaka kultura, tako kot človek, vsako živo bitje zahteva zase neke posebne pogoje. Ene rastline so rastline, ki boljše uspevajo v malo bolj kislih tleh, ene v nevtralnih, ene mogoče malo bolj bazičnih in to je izjemno pomembno, da vemo kakšen je Ph oziroma aktualna kislost tal,« pove Gregorič.

Pomembno je pravilno vzorčenje tal

Pravilno vzorčenje tal je ključno za zanesljive analize. Vzorce je treba jemati na enakomerno rastočih površinah, na več mestih, ter jih združiti v povprečen vzorec. Pravilna vzorčenja zmanjšujejo napake in zagotavljajo natančne analize tal.

Kislost tal se spremlja in ureja glede na vrsto kulture in cilje pridelave. Vsaka rastlina ima svoje zahteve glede kislosti tal, kar pomeni, da ni mogoče enostavno reči, ali so slovenska tla bolj kisla ali bazična. Zato je redna analiza tal še bolj pomembna.

»Če na vrtovih pridelujemo hrano zase, za svojo družino, moramo biti tudi do nje odgovorni. In zakaj odgovorni? Če je prezaloženost tal z nekimi elementi, to pomeni tudi, da je lahko pridelek na nek način tudi toksičen.

Bi bila kontrola na takih površinah potrebna še bolj pogosto kot na njivskih površinah, kjer je lažje tudi dozirati hranila. Ti na manjši površini težje točno določiš količino hranil, ki jih dodaš in običajno na teh malih površinah, vrtovih dodajamo več kot je potrebno,« doda Gregorič.

sofinancira EU

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.