Domov Trendi kohezije Na prvem vseslovenskem dnevu kohezije o razvoju regij in sofinanciranju projektov

Na prvem vseslovenskem dnevu kohezije o razvoju regij in sofinanciranju projektov

271
0

V prostorih Stare steklarske na Ptuju je televizija IDEA v sodelovanju z ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj ter Mestno občino Ptuj organizirala prvi vseslovenski Dan kohezije.

Zbrane sta uvodoma pozdravila Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj, in Srečko Đurov, državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.

Dogodek je potekal v obliki dveh tematskih panelov, okrogle mize ter predstavitve primerov dobre prakse uspešnih projektov, sofinanciranih iz sredstev regionalnega razvoja.

V okviru panela so sodelovali Dijana Pirc, vodja sektorja za sklade na ministrstva za kohezijo, Alen Jevtović, direktor mestne uprave Mestne občine Ptuj, in Jure Raztočnik, direktor Razvojne agencije Kozjansko.

Pirc je izpostavila, da je bila prejšnja finančna perspektiva zelo uspešna, saj so počepali vsa sredstva. Tokrat je novost ta, da so možne naložbe v zeleno infrastrukturo.

Namenjenih pa je 30 milijonov več sredstev, kot je to bilo v minulih finančnih perspektivah.

Po njenih besedah mora lokalna skupnost vedeti, kaj hoče in biti med seboj usklajena. »Sredstev iz evropske kohezijske politike je dovolj. Moramo vedeti, da so tu štirje skladi. Če bi zadeve delovale sinhronizirano in usklajeno, bi se dalo narediti veliko več.«

»Brez kohezijskih sredstev bi si težko privoščili kako resno investicijo, saj se občino soočamo s tem, da smo s finančnimi viri omejene. Ta sredstva so tista, s katerimi smo naredili vidnejše investicije, samo pa morali zagotavljati svoj lasten delež,« je dejal Jevtović in dodal, da so s pomočjo kohezijskih sredstev zgradili kanalizacijsko omrežje. Med drugim so uredili tri kolesarske povezave, mestno tržnico, spominski park ter prenovili objekt Stare steklarske.

Raztočnik je poudaril, da se lokalne akcijske skupine trudijo čim bolj prenesti potrebe deležnikov, skupin, naprej. »V skladu s strategijo lokalnega razvoja, ki je bila potrjena, imamo tri ključne cilje. Prvi se nanaša na trajnostno kmetijstvo, podjetništvo in turizem na podeželju, drugi na izboljšanje pogojev življenja vseh prebivalcev na podeželju, tretji cilj je ohraniti naravno in kulturno dediščino.«

Drugi panel se je osredotočal na trenutno aktualno dopolnitev povabila dogovorov za razvoj regij za sofinanciranje projektov v 12 razvojnih regijah, ki ga je ministrstvo objavilo konec marca.

V razpravi so sodelovali Srečko Đurov, državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, Robert Drobnič, namestnik direktorice direktorata za regionalni razvoj ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, Boris Keuc, Regionalna razvojna agencija Podravje, in Liljana Drevenšek, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije.

Đurov je izpostavil, da imajo tako država, kot predstavniki resornih ministrstev, kot predstavniki regij, vsi isti cilj. »To je, da pridemo do projektov, ki bodo nagovarjali potrebe ljudi v posamezni regiji in prispevali k boljši kvaliteti življenja.«

»Regionalni razvojni programi so vsako generacijo razvojnih programov boljši in kvalitetnejši, predvsem zaradi evropske kohezijske politike,« je poudaril Drobnič in dodal, da je ta politika ključni vir financiranja.

»Smiselno in potrebno je, da regija sama odgovorno odloča, kje vidi razvojne prioritete, seveda usklajene z državnimi strategijami, in da regija ve, koliko denarja ima na voljo,« je menil Keuc.

Drevenšek je ob tem poudarila, da so v zadnji finančni perspektivi uspešno izvedli 21 projektov. »Med drugim je bilo urejenih 80 kilometrov kolesarskih povezav, krvavški vodovod, poskrbeli smo za ohranitev biotske pestrosti, evropska sredstva so bila tako namenja za interpretacijo biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč na Ljubljanskem barju, urejena je bila tudi Hiša kranjske čebele v Višnji Gori.«

Sledila je okrogla miza na temo Vloga kohezijske politike v podpori inovativnim podjetjem, kjer so govorci združili mnenja o pomenu sodelovanja med državnimi institucijami in gospodarstvom.

Alenka Marovt iz Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je izpostavila, da je njihov namen ustvariti stabilno podporno okolje. Pri tem pa na eni strani želijo z mentoriranjem, svetovanjem spodbujati podjetništvo.

Poleg »mehkih oblik« so tu konkretne finančne spodbude, kot so subvencije, ugodni krediti, garancije in lastniško financiranje. Kar 75-odstopov teh sredstev za spodbude je s strani Evrope. Gospodarsko ministrstvo bo letos namenilo gospodarstvu 339,2 milijona evrov nepovratnih sredstev, razpisanih v okviru 42 javnih razpisov.

»Za leto 2024 je planiranih 177 milijonov različnih spodbud, razpisov in javnih pozivov. Podpreti nameravamo 3.800 projektov, ter investicije v višini 233 milijonov evrov,« je dejal Rok Huber, vodja sektorja za posebne razvojne spodbude, Javni sklad Republike za podjetništvo.

»V Sloveniji pogrešamo pilotno infrastrukturo, ki bi lahko vso znanje, ki je tekom projekta razvito, na pilotni fazi testirali. Na ta način bi videli, če to deluje ali ne,« je menila Nina Kovačič, strokovna sodelavka Strateško razvojno-inovacijskega partnerstva Mreže za prehod v krožno gospodarstvo.

Robert Novak, vodja podjetniškega oddelka Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj, je spregovoril o programu Poni, katerega glavni cilj je ustanovitev novih podjetij. Za spodbuditev podjetniške aktivnosti in uspešen razvoj poslovnih idej je v začetku potrebna vsebinska podpora, ki je udeležencem na voljo s strani notranjih in zunanjih mentorjev, zunanjih strokovnjakov in uveljavljenih podjetnikov.