Domov Trendi kohezije INFOGRAFIKA: Za bolj vključujočo in pravično prihodnost s 3,2 miljarde evrov

INFOGRAFIKA: Za bolj vključujočo in pravično prihodnost s 3,2 miljarde evrov

268
0

Evropska kohezijska politika igra ključno vlogo pri oblikovanju prihodnosti Evrope, ki temelji na vključenosti, pravičnosti in trajnostnem razvoju.

Slovenija kot aktivna članica Evropske unije je v tem kontekstu določila svoje prioritete in cilje za obdobje 2021-2027, ki bodo ključno vplivali na gospodarsko okrevanje, odpornost ter prehod v zeleno in digitalno prihodnost.

Deset prednostnih nalog za trajnostni razvoj

V obdobju 2021-2027 je določenih deset prednostnih nalog, ki obsegajo širok spekter področij.

Te prednostne naloge so:

  • Inovacijska družba znanja.
  • Digitalna povezljivost.
  • Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost.
  • Trajnostna urbana mobilnost.
  • Trajnostna (čez)regionalna mobilnost in povezljivost.
  • Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela.
  • Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost.
  • Trajnostna turizem in kultura.
  • Trajnostni razvoj lokalnih območij.
  • Prestrukturiranje premogovnih regij.

Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost

Znotraj prednostne naloge »Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost« je na voljo 762 milijonov evrov sredstev.

Cilji te naloge so spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, spodbujanje energije iz obnovljivih virov, razvoj pametnih energetskih sistemov,  spodbujanje dostopa do vode in trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri, spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo, gospodarno z viri, izboljšanje varstva in ohranjanja narave ter biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture in zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja.

Inovacije in digitalizacija za trajnostni napredek

Poudarek na inovacijah in digitalizaciji je namenjen okrepitvi raziskovalne in inovacijske uspešnosti. Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije (S5) bo v celoti podprla vlaganja v raziskave in inovacije, spodbujanje produktivnosti ter vrnitev Slovenije med vodilne inovatorke.

Med glavnimi cilji digitalizacije so bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti.

Socialna vključenost za močnejšo družbo

Med glavnimi cilji je tudi spodbujanje socialnega vključevanja najranljivejših skupin. Sredstva bodo namenjena izboljšanju dostopa do zaposlitve, aktivacijskih ukrepov, spodbujanju samozaposlovanja ter posodabljanju institucij trga dela.

V ta namen bodo sredstva dodeljena za izboljšanje dostopa do zaposlitve in aktivacijskih ukrepov za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade, predvsem v okviru izvajanja jamstva za mlade, dolgotrajno brezposelne in prikrajšane skupine na trgu dela, kot tudi s spodbujanjem samozaposlovanja in socialnega gospodarstva.

Pod to spada tudi posodabljanje institucij in služb trga dela ter spodbujanje prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe, aktivnega in zdravega staranja ter zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja.

Trajnostni turizem in kultura za družbeno inovacijo

Cilj tega sklopa ukrepov je krepitev vloge kulture in trajnostnega turizma pri gospodarskem razvoju, socialni vključenosti ter ustvarjanju novih delovnih mest.

Med cilje spada tudi varstvo in oživitev kulturne dediščine za bodoče generacije, zagotavljanje dostopnosti dediščine za vse ter odpiranje novih delovnih mest, ki bodo privlačna predvsem mladim.

Prestrukturiranje premogovništva za trajnostno prihodnost regij

V okviru prednostne naloge »Prestrukturiranje premogovnih regij« se zasleduje specifični cilj iz Sklada za pravični prehod, kjer je na voljo 258,7 milijona evrov sredstev.

Identificirani sta dve premogovni regiji, ki sta upravičeni območji pravičnega prehoda, to sta Zasavska regija in Savinjsko-Šaleška regija.

Kohezijska politika za enakost razvojnih možnosti

Evropska kohezijska politika ima ključno vlogo pri odpravljanju razvojnih nesorazmerij med regijami. Slovenija je razdeljena na dve kohezijski regiji, Vzhodnoin Zahodno Slovenijo, kjer se določa različen odstotek sofinanciranja projektov.

To omogoča bolj ciljno usmerjeno razporeditev sredstev in spodbuja enakomeren razvoj po celotni državi. Z infografiko poglejte, za katero prioriteto bo na voljo koliko sredstev.

Evropska kohezijska politika v Sloveniji tako odpira vrata bolj vključujoči, pravični in trajnostni prihodnosti.

Z natančno določenimi cilji in prednostnimi nalogami se Slovenija aktivno vključuje v oblikovanje Evrope, ki bo vzdržna, inovativna ter enakomerno razvita.

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.