VIDEO: Matej Čer: »Prihodnost je definitivno na tem, da bodo vsa kolesa poganjali elektromotorji«
328
0
Z Matejem Čerom, ustanoviteljem podjetja Avant Car, smo govorili o trajnostni in pametni mobilnosti ter trendih v Sloveniji in Pomurju.
Evropska kohezijska politika kot glavna naložbena politika Evropske unije si še naprej prizadeva uresničevati projekte, ki pripomorejo k rasti naše družbe. Ker se nahajamo v obdobju hitrih, velikokrat nepredvidljivih sprememb, so ukrepi usmerjeni tudi na področje nizkoogljičnega gospodarstva ter trajnostne in pametne mobilnosti.
Ravno o tem smo govorili v tokratni oddaji Trendi kohezije, ki jo pripravljamo na televiziji IDEA. gost je bil Matej Čer, ustanovitelj podjetja Avant Car, v katerem si med drugim prizadevajo za ustvarjanje naprednih rešitev na področju trajnostne mobilnosti.
Zakaj ima trajnostna mobilnost tolikšen pomen?
Kot poudarja Čer, dandanes si vsi želimo biti trajno zdravi, preskrbljeni, pri tem pa pozabljamo, da smo mi »prišleki«, tisti, ki so se vselili v neko okolje, sedaj pa si ga skušamo povsem podrediti. A težava je, da »okolje več ne prenese vsega tega, kar mi delamo, in se začenja obračati proti nam.«
Ob tem se je dobro vprašati, če in v kolikšni meri avtomobili škodujejo okolju, na kar Čer odgovarja, da »že vsak procet, promil, ki gre čez, bo slej ko prej ‒ če ne čez deset, pa čez sto let ‒ vplival na naše zanamce.«
Izjemna težava pri vsem je tudi odvisnost od uvožene energije, kar za sabo potegne celo verigo dodatnih bremen. Slovenija, kot poudarja sogovornik, ima zagotovo potencial, da si zagotovi svojo domačo energijo.
E-mobilnost ima veliko zagovornikov, precej je tudi nasprotnikov
Vsaka stvar, pravi Čer, zahteva svoj čas, tudi razvoj infrastrukture. Tako nekdo, ki danes naredi 500 kilometrov v vseh vremenskih razmerah, v času, ko še ni niti dovolj električnih polnilnic, bo zagotovo težko zamenjal svoje »staro« vozilo za električno.
Sčasoma, meni, se bo vse to spremenilo, bodisi posameznik ne bo več delal tolikšnih poti bodisi bodo na voljo boljše baterije … vse to prihaja.
Nekatere od poudarjenih prednosti e-avtomobilov so minimalni stroški vzdrževanja, minimalni vplivi na okolje, konstrukcija, prilagojena varnosti, močno zmanjšana pa je tudi stopnja hrupa, kar razbremeni tako človeka kot okolje. Slabost je zagotovo cena, a Čer pravi, da so daleč najdražje naše navade:
»Mi smo se toliko razkomotili, da imamo dva, tri avte pri hiši, pa realno uporabljamo avto le eno uro na dan … Če bi tu res malo bolj racionalno (razmišljali), bi lahko kupili enkrat dražji avto, električni, pa bi bilo ceneje.«
Na tem področju se srečujemo tudi s pojmom pametna mobilnost, ki poudarja pomen infrastrukture. Sem poleg polnilnic in mobilnih aplikacij prištevamo tudi vse tisto, kar sodi na področje javnega prometa, na primer ceste in železniške proge.
Javni potniški promet trenutno še velik izziv
Trendom, ki se pojavljajo ne le po svetu, temveč tudi v Evropi, Slovenija zaenkrat težko sledi, sploh na področju javnega prometa, kajti vsaka investicija se porazdeli na velikost mesta in število prebivalcev, zaradi česar je pri nas smiselno vlagati v že obstoječo infrastrukturo.
V Sloveniji se večina javnega prevoza subvencionira, ker je težje zagotoviti dovolj veliko maso, ki te oblike prevoza uporablja. Kljub vsem izzivom, meni Čer, se stvari tudi pri nas na tem področju premikajo v pravo smer.
Vse več souporabe vozil, ki je primerna tudi za podeželsko okolje
Z vsemi prizadevanji, ki hitijo predvsem v smer »čim manj avtomobilov«, se lepo dopolnjuje tudi poslovni model, ki v zadnjem obdobju precej pridobiva pomembnost, in sicer govorimo o mobilnosti kot storitvi, ki spodbuja souporabo vozil. Ta, poudarja sogovornik, se lepo sklada tudi s podeželskim okoljem, potreben je le premik v načinu razmišljanja.
Kakšna je zgodba glede vsega tega v Sloveniji, kako dolgo se bomo še prevažali z bencinarji in dizli, so ukrepi usmerjeni tudi v redukcijo letalskega prometa? O vsem tem v tokratnem pogovoru.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
