Domov Skupna kmetijska politika 2023-2024 VIDEO: Si želimo prašičev v nebotičnikih? »Odnos človek – žival je zelo pomemben«

VIDEO: Si želimo prašičev v nebotičnikih? »Odnos človek – žival je zelo pomemben«

232
0
Sašo Sever, specialist za prašičerejo iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, je spregovoril o pomenu ukrepov Skupne kmetijske politike za dobrobit živali.

Sašo Sever, specialist za prašičerejo, je delil svoje poglede na pozitivne spremembe, ki jih je ukrep za dobrobit živali v okviru Skupne kmetijske politike prinesel rejcem v zadnjem desetletju.

Kaj sploh je ukrep za dobrobit živali?

Sever poudarja, da ukrep za dobrobit živali predstavlja korak naprej od minimalnih standardov, predpisanih v Pravilniku o zaščiti rejnih živali.

Razloži, da rejci, ki so vključeni v ta ukrep, zagotavljajo nadstandardne pogoje reje prašičev, kar vključuje več prostora, izpuste in zaposlitveni material, kot je slama ali mrva.

»Večkrat, ko se z našimi rejci pogovarjam, pravim, da je ta ukrep ena od boljših stvari, ki se je zgodila prašičerejcem v zadnjih desetih letih.

Zdaj, kaj to pomeni? Ta ukrep pomeni to, da naši rejci prašičev, pomurski, slovenski prašičem nudijo nadstandardne pogoje,« pojasni.

Vpliv Skupne kmetijske politike na prašičerejo

Razprava se širi na vpliv Skupne kmetijske politike Evropske unije na standard dobrobiti živali.

Sever opaža pozitivne spremembe, povezane s politiko, in poudarja, da rejci, vključeni v ukrep, dosegajo boljše proizvodne rezultate.

Po njegovem mnenju je poudarek na dobrobiti živali prispeval k spremembam v prašičereji: »Rejci, ki so vključeni v ta ukrep, nekateri rejci so vključeni praktično že od leta 2014, ker namreč takrat smo pričeli izvajati ta ukrep v Republiki Sloveniji.

Praktično spoznavajo, da so s tem, ko so živalim nudili boljše pogoje se posredno izboljšajo tudi proizvodni rezultat,« pove Sever.

Izzivi za prašičerejce ter vpliv na zdravje in dobro počutje prašičev

Prikazani so začetni izzivi, s katerimi so se prašičerejci soočali ob uvajanju ukrepa. Rejci so morali prilagoditi prostorske kapacitete hlevov, sisteme prezračevanja, napajanja, krmljenja in oskrbe živali z vlakninasto krmo.

Sever podrobneje razlaga, kako novi ukrepi vplivajo na zdravje in dobro počutje prašičev. S povečanim prostorom in izpusti se zmanjšujejo konflikti med živalmi, kar pozitivno vpliva na njihovo vedenje in proizvodne rezultate.

Skupna kmetijska politika finančno spodbuja rejce, ki nudijo nadstandardne pogoje prašičem. Sever poudari, da je prisotnost rejca v hlevu ključnega pomena za nadzor in skrb za dobrobit prašičev.

Kako to vpliva na kakovost mesa?

Razprava se osredotoča na to, kako spremembe v reji vplivajo na kakovost svinjskega mesa. S poudarkom na kontinuiteti prehrane prašičev in drugih dejavnikih, Sever pojasnjuje, da se to odraža v boljši kakovosti klavnih trupov.

Potrošniki morda ne morejo neposredno prepoznati prašičev iz rej z dobrimi pogoji, vendar imajo možnost izbiranja izdelkov iz shem izbrane kakovosti.

V Sloveniji ne bomo videli prašičev v nebotičnikih

Sever izraža željo po trajnostni poti prašičereje v Sloveniji, ki bo povečala samooskrbo s prašiči, ohranila družinske kmetije in razvila prakse, ki ne bodo škodovale okolju, hkrati pa bodo spodbujale kroženje hranil v lokalnem okolju.

»Želel bi si, vsaj kaj se prašičereje tiče, da ne bi slepo kopirali tujih praks. V preteklosti smo to počeli, žal večkrat ugotovili, da smo potegnili kratko.

Mislim, da bi v Sloveniji prašičerejci morali ubrati svojo pot. Govorimo o eni trajnostni obliki reje prašičev, ki ne bo temeljila na redko posejanih megalomanskih obratih za rejo prašičev, kot je to sicer primer v azijskem prostoru, Kitajci delajo nebotičnike za prašiče.

Mislim, da bi morali popraviti v Sloveniji samooskrbo. Pred vstopom v Evropsko unijo smo imeli celo 80-odstotno samooskrbo s prašiči, zdaj smo padli žal na 40, pa še 40 nimamo svojih.

Tako da katera koli vizija prašičereje v prihodnosti bo, bo zagotovo prva naloga povečati število prašičev, drugo razviti neko trajnostno obliko prašičereje v slovenskem prostoru, ki bo omogočala preživetje družinskim kmetijam na eni strani, po drugi strani naj ne bo kazila naravnega okolja, po tretji strani pa bo zaokrožila ciklus kroženja hranil,« pravi Sever.

sofinancira EU

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.