FOTO in VIDEO: Na prekmurski vzorčni kmetiji v Banuti o podpori mladim kmetom in inovacijah v kmetijstvu

Na prekmurski vzorčni kmetiji v Banuti v bližini Lendave je Televizija Idea, v sklopu projekta Zdravje v naših rokah, pripravila četrto konferenco.

Zbrane sta uvodoma pozdravila Dušan Orban, predstavnik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in Lidija Vučko Bukovec, direktorica občinske uprave Občine Lendava.

Predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Vlasta Grašek je predstavila pomen sheme kakovosti kmetijskih pridelkov.

Predstavitev je bila namenjena shemam zaščiti kakovosti proizvodov.

»Zajamčena tradicionalna posebnost je evropska shema kakovosti, s katero se zaščitijo predvsem receptura ali način priprave ali njegova sestava,« pove Grašek in doda, da te kmetijske pridelke ali živila proizvajajo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopka in oblike.

Proizvodnja pa ni omejena na določeno geografsko območje. Zaščitena je tako Prekmurska gibanica, Idrijski žlinkrofi, Belokranjska pogača, Slovenska potica, Seneno mleko, Kozje seneno mleko in Ovčje seneno mleko.

Dotaknila se je tudi ekološke predelave, v nadaljevanju pa tudi postopka registracije sheme kakovosti.

Po njenih besedah je pred začetkom postopka zaščite nujna ustanovitev skupine proizvajalcev istega kmetijskega proizvoda, če ta še ne obstaja.

Smiselna je priprava predhodne strateške analize, priprava specifikacije, določitev geografskega območja in predvideni stroški.

Miran Torič s  Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota je predstavil vpliv namakalnih sistemov pri zagotavljanju višje kakovosti pridelkov.

Cilj namakanja je po njegovih besedah zmanjšati občutljivost kmetijske pridelave na sušo.

»Z namakanjem preprečujemo onesnaževanjem površinskih in podzemnih voda.«

Z namakanjem lahko zagotovimo večjo ekonomiko pridelave, boljšo kakovost pridelkov, manjši rizik pridelave in odvisnost kmetije od podnebnih sprememb.

Osredotočil se je na rastlino, kako doživlja sušo. Dotaknil se je sušnega stresa(pomanjkanje razpoložljive vode v coni korenin) in temperaturnega stresa (visoke temperature nad 35 stopinj Celzija).

V nadaljevanju je predstavil, kaj je potrebno vedeti o namakanju. Izpostavil je poznavanje lastnosti tal, potreb posameznih vrtnin, pravilno projektiranje namakalnega sistema, spremljanje vremenskih razmer.

Strošek namakalnega sistema je lahko zelo velik. Zaradi tega se namakalni sistem planira gleda na kulturo, katero bomo namakali.

Z nepravilno izbiro termina namakanja lahko naredimo več škode kot koristi.

»Voda v velikih količinah lahko škodi.«

Sledilo je predavanje o vplivu namakalnih sistemov na kakovost pridelkov ter o inovativnem testnem škropljenju z dronom.

Andrej Paušič s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru je predstavil možnosti uporabe dronov v kmetijstvu.

»Zavedati se moramo, da ima dron dobre in slabe lastnosti.«

Po njegovih besedah je uporaba dronov za škropljenje pesticidov privlačna predvsem zaradi enostavne uporabe in zanesljivosti dronov.

Ni potrebno večjih servisov, je naprava s širokim spektrom uporabe. Zmanjšana je erozija prsti. Topografija ali razmere tal ne dovoljujejo uporabe klasične talne škropilne tehnike.

Slaba plat uporabe dronske tehnike pa se kaže v težji obvladljivosti že pri manjših sunkih vetra.

• Zakonodaja o uporabi dronske tehnike v posamezni državi.
• Relativno visoki primarni stroški nakupa opreme.
• Vprašanje privatnosti – zasebnosti, droni imajo namreč kamere.
• Varnost letenja dronov nad bivalnimi objekti.Mario Lešnik z Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru pa je dejal, da so v zadnjih 20 letih izvedli na desetine raziskovalnih projektov, da bi našli pripravke, ki bi lahko nadomestili uporabo bakrovih pripravkov pri varstvu vinske trte.
  

  V zadnjem obdobju se kot toksikološko nesprejemljivi kažejo tudi pripravki na podlagi žvepla.

  Obe skupini pripravkov imata zelo neugodne učinke na nacionalne toksikološke kazalce pri presoji učinkov kmetijske pridelave in ovirata doseganje ciljev iz nove direktive o trajnosti rabi fitofarmacevtskih sredstev.

  Poudari, da obstaja velik interes za veliko zmanjšanje rabe bakrovih in žveplovih pripravkov.

  V pogovor na prostem je bilo govora o vlogi Skupne kmetijske politike pri podpori mladim kmetom.

  Matej Kolenko iz Kmetije Kolenko je del svoje izkušnje o prevzemu kmetije.

  Dogodek se je zaključil z ogledom prekmurske vzorčne kmetije, ki sodeluje z izobraževalnimi institucijami.

• 

• 

  Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.