VIDEO: Lara Resman: »Pri digitalizaciji kmetijstva je pomembno, da se dobra beseda širi naprej«

V sklopu šeste oddaje »Zdravje v naših rokah«, ki nastaja na televiziji IDEA, smo se pogovarjali z Laro Resman, strokovnjakinjo iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota.

Resman je izpostavila ključno vlogo njihovega zavoda pri uvajanju inovacij in racionalnejših praks na kmetije.

Povezujejo kmetije in ponudnike naprednih tehnologij

Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota, del Kmetijsko gozdarskega zavoda Slovenije, pokriva pomursko regijo in se aktivno vključuje v različne projekte v sodelovanju z ITC – Inovativno tehnološkim grozdom Murska Sobota in drugimi podjetji.

Pod okriljem DIH Agrifood razvijajo inovativne prakse, ki jih nato uspešno uvajajo na kmetije.

»Zdaj kakšna vloga je našega zavoda, je ena zelo taka povezovalna, naš zavod deluje, del našega zavoda deluje kot javna služba kmetijskega svetovanja in s tem smo tudi zelo povezani s kmeti v naši regiji.

Tako lahko delujemo kot en most med kmetijami in ponudniki kakih bolj naprednih tehnologij, kot most med tistimi, ko ne samo da ponujajo tehnologije, ampak razvijajo tudi kakšna povsem nova digitalna orodja in orodja, ki potem omogočajo tudi kmetom, da ob njihovi uporabi izboljšujejo tudi svojo proizvodnjo,« pojasni.

Pomoč kmetom pri inovacijah

Pomoč kmetom pri inovacijah temelji na tesnem sodelovanju in vključevanju v projektne dejavnosti.

S pomočjo digitalnih orodij in programov analizirajo stanje na kmetijah ter skupaj z kmeti iščejo rešitve za izboljšanje proizvodnje in racionalizacijo dela.

Mlajši so pogosto bolj odprti za nove tehnologije

Dovzetnost kmetov za spremembe je odvisna od njihove mentalitete. Mlajši, bolj izobraženi kmetje so pogosto bolj odprti za nove tehnologije in inovacije.

Ključno je graditi zaupanje med kmeti ter jim predstaviti koristi sodelovanja v projektih.

»Zdaj, tisti ki so malo bolj mladi in izobraženi so tudi zelo dojemljivi in tudi zelo hitro in radi sodelujejo v takih projektnih aktivnostih in jih tudi zelo zanimajo te napredne tehnologije, so zvedavi, sprašujejo, bi radi še bolj kje sodelovali.

So pa zelo pomembni taki s tega vidika, ker ko pa oni vidijo neke koristi in potem začnejo širiti to dobro besedo naprej, tudi ostali kmetje, ki so v začetku bolj zadržani dosti lažje sprejmejo potem te novosti in so bolj pripravljeni sodelovati,« doda.

Izzivi in možnosti za manjše kmetije

Manjše kmetije se soočajo z izzivi razvoja, vendar imajo tudi možnosti za izboljšave.

Pomembno je racionalno načrtovanje proizvodnje in uporaba mehanizacije ter vpeljava digitalnih orodij, ki omogočajo finančno načrtovanje in analizo podatkov.

 

Digitalizacija kot ključ do napredka

Digitalizacija kmetijskega sektorja omogoča številne nove priložnosti, kot je aplikacija Farm Manager, ki olajša finančno načrtovanje in svetovanje.

»Zdaj že nekaj let se ukvarjamo s temi projektnimi aktivnostmi in intenzivno smo delali na razvoju različnih orodij. Eno takih prvih, ki je tudi javnosti dostopno, je naš Farm Manager.

Vsak se lahko registrira in postane uporabnik. Namenjeno je kmetom, kmetijskim svetovalcem, različnim profesorjem, študentom in splošni javnosti.

To je digitalizirana oblika kataloga kmetijskih kalkulacij in omogoča tudi različne dostope. Recimo kmetje, če se konkretno prijavijo so kot neki splošni uporabniki in lahko gledajo te kmetijske kalkulacije, potem vidijo recimo, kako se jim pri različni količini pridelka splača gojiti pšenico.

Na drugi strani pa je Farm Manager tudi svetovalno orodje, ki ga naši kmetijski svetovalci uporabljajo v procesu svetovanja,« pojasni Resman.

Sodelovanje v panožnih krožkih ter delavnice kmetom omogočajo izmenjavo izkušenj in primerjavo proizvodnih rezultatov.