Povezovanje pridelave in politike: Skupne rešitve za kmetijske izzive

Vrhunec 3. konference »Zdravje v naših rokah« v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je bila okrogla miza z naslovom »Povezovanje pridelave in politike: Skupne rešitve za kmetijske izzive«, kjer so udeleženci razpravljali o ključnih izzivih in priložnostih evropskega kmetijstva.

Posebno pozornost so namenili konstruktivnemu dialogu o protestih kmetov po Evropi, s ciljem razumeti njihove skrbi in skupaj iskati poti naprej.

Sogovorniki na okrogli mizi so dr. Gašper Kosec, vodja sektorja za trajnostno kmetijstvo, Metka Barbarič, vodja javne službe kmetijskega svetovanja na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota, Niko Miholič iz Panorganixa, Dejan Jakob s Kmetije Jakob in Boštjan Štamberger, vodja projektov v Skupini Panvita.

Kosec je izpostavil priložnosti, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika: »Čas se spreminja, prihajajo nepredvidljive situacije.«

Trenutno je predlog 3. spremembe Strateškega načrta skupne kmetijske politike.

»Slovenija podpira vsa prizadevanje Evropske komisije za zmanjšanje administrativnega bremena kmetov. Zavedati se moramo, da smo v istem čolnu, tako kmetovalci kot kmetijske organizacije, nevladne organizacije, resorji ministrstva. Interes vseh nas je, da skušamo po najboljših močeh izboljšati položaj tega stanu, povečati samooskrbo in povezati deležnike v zasledovanju tega cilja.«

Barbarič je poudarila, da zaznavajo izzive vseh kmetov na terenih in to na več načinov.

»Razlike so med večjimi in manjšimi predelovalci,« poudari in doda, da je primerjavo med velikimi in malimi kmetijami delati težko, saj imajo velike več finančnega zalogaja. Po njenih besedah je treba spremeniti miselnost ljudi.

»Morda je potrebna kakšna podpora manjšim kmetijam. Če kmeta ne bo, tudi države ne bo. Manjšim kmetom je potrebno dati spodbudo, da ostanejo doma in doma kmetujejo.«

Miholič je med drugim izpostavil problematiko višjih stroškov energentov, repromateriala, dotaknil pa se je tudi problematike nezdrave konkurence:

»Prihajajo namreč nerealno nizke cene izdelkov iz južne Italije in drugod. Cene niso konkurenčne tisti, ki jo predelamo tukaj.«

V nadaljevanju je dodal, da je ministrstvo za kmetijstvo v preteklosti veliko vlagalo v promocijo ekološkega pridelovanja, ki je v Sloveniji zelo strogo.

Po njegovih besedah bi morali več vlagati v to, da poučimo slovenske kupce, da naj kupujejo lokalno pridelano hrano:

»Ne samo kupujmo slovensko, ampak zakaj kupovati slovensko.«

»Slovenski kmetje se bojijo, da postajajo talci zelene agende,« je dejal Jakob. Evropa je po njegovih besedah bila vedno neto izvoznica hrane.

»Z zeleno agendo bo Evropa postala neto uvoznica hrane. Tega si ne želi nobeni kmetje. Če želimo to biti, ob predpostavki, da varujemo naravo, jo ohranjamo nedotaknjeno, moramo stopiti korak nazaj in se zmeniti za sredino. Vsekakor pa je slovensko kmetijstvo močno samo tako, da je konkurenčno evropskemu, ostalemu trgu.«

Jakob je izpostavil tudi skupni nastop na trgu.

Štamberger pa je poudaril problematiko visokih odkupnih končnih cen, kar je velika težava za njihove kooperante.

Po njegovih besedah bi morali biti usmerjeni in strmeti k povečanju pridelka, ob predpogojih varovanja narava: »Morali bi dati večji poudarek pridelavi in ne obdelavi površin, kot je mogoče v tej kmetijski politiki pomembno.«

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.