VIDEO: Kako nastane žganje?
283
0
Pomurje je znano po dobrem domačem žganju, saj ga najdemo v skoraj vsaki vasi. Pa veste, kako žganje nastane?
Televizija IDEA je v sklopu projekta Zdravje v naših rokah obiskala Predelavo sadja Gjergjek, kjer so nam pokazali proces žganjekuhe.
Žganjekuha je proces pridobivanja žganih pijač iz različnih vrst sadja. Pri nas se najpogosteje uporabljajo slive, hruške in jabolka.
Sadje mora biti zrelo, nepoškodovano in čisto. Sprva se ga očisti, nato pa razkoščiči in zmelje, da iz njega nastane drozga.
Boljše kakovosti, kot je sadje, boljše bo žganje.
Sadje se nato zmelje, da sprosti sladke sokove, s čimer se omogoči kvasovkam dostop do sladkorjev. Te začnejo proces alkoholnega vrenja.
Proces vrenja traja približno šest tednov v vrelni posodi ali sodu, ki je lahko lesen, plastičen ali steklen, ne sme pa biti železen ali aluminijast.
Sod se zapre z zrakotesnim čepom, ki prepreči dostop zraka. Za pospešitev procesa se dodajajo tudi kvasovke.
Drozge se med vrenjem ne meša, fermentacija mora potekati počasi in enakomerno. Fermentacija je zaključena, ko v sodu ni več sladkorja.
Po fermentaciji se začne destilacija v destilacijski napravi. Ta sestoji iz kotla, kape in hladilnika.
Drozga se v kotlu segreva, da dobimo etanol in aromatične spojine. Celoten proces traja nekje šest ur. 
Zaradi velike vsebnosti alkohola je treba žganje pred skladiščenjem redčiti z destilirano vodo. Skladišče se v steklenih posodah v temnih prostorih.
Žganje se lahko stara v lesenih sodih za izpopolnjevanje okusa.
Skupna kmetijska politika Evropske unije spodbuja trajnostni razvoj kmetijskih destilarn preko strateških načrtov. S tem pomembno prispevajo k ohranjanju tradicionalnih obrti in razvoju podeželja.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
