VIDEO: Bojan Kar: »Vedno boljše nam gre, vedno boljše živimo«

V tokratni oddaji Trendi kohezije, ki jo pripravljamo na televiziji IDEA, je bil gost Bojan Kar, direktor Razvojnega centra Murska Sobota, vodilne regionalne razvojne agencije za Pomurje.

Stremi k vzpostavitvi trajnostnega regionalnega razvoja, ki temelji na lastni identiteti regij in njihovi sposobnosti izkoriščanja globalnih priložnosti.

Cilji skladnega regionalnega razvoja v Sloveniji

Razvojni programi posameznih regij v Sloveniji izhajajo iz njihovih specifičnih potreb, izzivov in pričakovanj, hkrati pa sledijo tematskim ciljem Evropske unije.

Usklajevanje razvojnih programov je ključno za učinkovito spodbujanje regionalnega razvoja.

»Zdaj v bistvu spodbujanje skladnega regionalnega razvoja je nekako zapisano v enih ključnih dokumentih regij, to je regionalni razvojni program. Teh regionalnih razvojnih programov je 12.

Vsaka od teh regij nekako izhaja iz svojih razvojnih potreb, izzivov in potem na podlagi teh razvojnih izzivov, potreb, pričakovanj regije.

Potrebe, izzivi regije Pomurje so seveda čisto drugačni, kot so potrebe osrednjeslovenske regije,« pojasni.

Pridobitve Slovenije z vstopom v Evropsko unijo

Pridružitev Slovenije Evropski uniji je prinesla finančno pomoč in povezovanje v evropsko partnerstvo.

Kohezijska politika Evropske unije je ključna pri zmanjševanju razvojnih razlik med regijami, kar je še posebej pomembno za manj razvite regije, kot je Pomurje.

»Zdaj, kot ste omenili razvojne razlike se zmanjšujejo, je pa potem res, da tudi tisti, ki so malo pred nami gredo z bodisi enako ali večjo hitrostjo naprej.

Vedno boljše nam gre, vedno boljše živimo, ampak razlike so nekako konstantne, enake napram tistim, ki so boljše razviti od nas,« pojasni.

V zadnjih desetih letih pridobili okoli 11 milijard evropskih sredstev

Kar opisuje ključno vlogo Razvojnega centra Murska Sobota pri načrtovanju in koordinaciji regionalnega razvoja v Pomurju. Sodelovanje z občinami in drugimi razvojnimi agencijami je ključno za oblikovanje in izvajanje regionalnih razvojnih programov.

»Mi nekako beležimo zelo pozitivno klimo glede izvajanja evropskih teritorialnih mehanizmom. Vsekakor so to inštrumenti pomoči, ki so zelo koristni in pomagajo tako gospodarstvu, lokalnim skupnostim.

Nedolgo nazaj sem bil na nekem dogodku, kjer je minister Aleksander Jevšek zelo lepo povedal, da smo v zadnjih desetih letih z vidika kohezije, ker ko govorimo o pomoči gospodarstvu, lokalni skupnosti pridobili okrog 11 milijard evropskih sredstev.

Teh projektov je bilo nekje čez 1500. V tem trenutku si ne predstavljam nekih razvojnih korakov brez tesnega sodelovanja v okviru evropske kohezijske politike,« utemelji.

Pomembno je, da se projekti prilagodijo potrebam posamezne regije

Kohezijski projekti v Sloveniji pokrivajo širok spekter področij, od infrastrukture do turizma in kulture. Pomembno je prilagajanje projektov specifičnim potrebam in ciljem posameznih regij ter tesno sodelovanje med različnimi deležniki pri njihovem izvajanju.

Obstaja potreba po še tesnejšem povezovanju načrtovanja evropskih kohezijskih ciljev z realnimi potrebami regij v Sloveniji. Bolj natančno usmerjanje sredstev v projekte, ki odgovarjajo na lokalne izzive, bo omogočilo bolj učinkovito spodbujanje trajnostnega razvoja v vseh regijah države.

»Mi smo v teh trenutkih odvisni od evropskih kohezijskih ciljev, dviga finančnih ciljev oziroma finančnih virov. Kar se v določeni meri sklada s potrebami regije, kot že večkrat omenjeno, so pa regije zelo raznolike.

Mi bi si v nekateri fazi, v nekem idealnem svetu želeli, da bi se načrtovanje slovenskih oziroma evropskih kohezijskih ciljev v meri naslonile na potrebe regij kot takšnih.

V sklopu določenih mehanizmov, eden izmed takšnih je Dogovor za razvoj regij, bo Pomurje deležno čez 40 milijonov evrov. Imeli bomo možnost izgraditi kolesarske povezave, vodovod, kanalizacijo, tudi inkubatorje za podjetništvo. Ampak v prvi meri so želje regije mogoče malo drugačne od teh ciljev, ki jih lahko financiramo,« še doda.