Domov Trendi kohezije Suzana Kerec: Naš glavni cilj je, da bi se osebe, ki se vključujejo v aktivno politiko zaposlovanja, dolgoročno zaposlile

Suzana Kerec: Naš glavni cilj je, da bi se osebe, ki se vključujejo v aktivno politiko zaposlovanja, dolgoročno zaposlile

151
0
Sogovornica v oddaji Trendi kohezije na televiziji IDEA je Suzana Kerec, višja svetovalka zaposlovanja v Centralni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

Kohezijska politika je glavna naložbena politika v Evropski uniji, ki sega na vsa področja življenja. Pomaga pri razvoju regij, gospodarski rasti, ustvarjanju delovnih mest in spodbujanju poslovne konkurenčnosti.

Tema tokratne oddaje Trendi kohezije je aktivna politika zaposlovanja, ki jo izvaja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Brezposelnost v Sloveniji je trenutno najnižja od osamosvojitve države

Suzana Kerec, višja svetovalka zaposlovanja v Centralni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, je dejala, da je trenutna brezposelnost v Sloveniji najnižja od osamosvojitve države.

Kljub temu pa se soočajo s specifičnimi izzivi, kot je zagotavljanje dovolj kvalificiranega kadra za delodajalce.

»Dejansko je najnižja brezposelnost od samostojnosti Republike Slovenije. Trenutno je nekaj čez 47 tisoč brezposelnih prijavljenih v evidenci, točna številka je 47.232 brezposelnih oseb konec oktobra 2023.«

Programi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje: Usmerjanje evropskih sredstev v podporo ranljivim skupinam na trgu dela

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje izvaja programe zaposlovanja in vključevanja v zaposlitveni proces, ki so sofinancirani s kohezijskimi sredstvi.

Aktivna politika zaposlovanja vključuje tri ključne ukrepe: usposabljanje brezposelnih, spodbude za zaposlovanje (subvencionirano zaposlovanje in ustvarjanje delovnih mest, zlasti javna dela) ter naslavljanje najbolj ranljivih skupin na trgu dela s sredstvi evropske kohezijske politike.

Ena od ključnih tem je bila usmerjenost programov v pomoč najbolj ranljivim skupinam na trgu dela, kot so dolgotrajno brezposelni, starejši od 50 let, osebe brez izobrazbe in tiste z več ovirami.

Kerec je poudarila, da je cilj teh programov pridobitev potrebnih kompetenc, zlasti v digitalnih veščinah in trajnostnem razvoju.

S programi v pretekli finančni perspektivi so dosegli uspešno integracijo oseb v zaposlitev

V pretekli finančni perspektivi (2014-2020) je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje izvajal različne programe, med katerimi so bili pomembni usposabljanje na delovnem mestu, neformalno izobraževanje in različni subvencionirani programi zaposlovanja.

Poudarek je bil na podpori mladim in ranljivim skupinam, vključno z dolgotrajno brezposelnimi, starejšimi, osebami brez izobrazbe ter tistimi z več ovirami.

Programi so vključevali tudi subvencionirano zaposlovanje mladih, kjer se je več kot80 odstotkov ohranilo zaposlitev po zaključku programa. Poleg tega je bil izveden program PUM-O, ki je podpiral mlade, osipnike iz šolskega sistema.

Zavod je prav tako pilotno izvedel učne delavnice za posebej ranljive skupine, kjer so nudili ne le vključitev v delovno okolje, temveč tudi psihosocialno podporo, kar je pripomoglo k uspešni integraciji teh oseb v zaposlitev.

Kerec se je dotaknila tudi finančne vrednosti projektov, ki so se izvajali, in poudarila, da so v preteklem obdobju namenili več kot 200 milijonov evrov za programe aktivne politike zaposlovanja.

Učinki programov aktivne politike zaposlovanja so pozitivni

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v sklopu nove finančne perspektive (2020-2027) trenutno izvaja dva programa, PUM-O+ in subvencionirano zaposlovanje mladih do 29 let.

PUM-O+ je prvi program nove perspektive, vključuje približno 300 mladih do leta 2028.

Program subvencioniranega zaposlovanja ima cilj vključiti 4000 mladih do leta 2024, trenutno je vključenih že 1450. Delodajalci prejemajo subvencijo za mlade brezposelne, ki jo prejmejo 18 mesecev.

Kljub raznolikosti programov so učinki pozitivni, s povečano samozavestjo, znanjem in veščinami udeležencev. Zavod spremlja uspešnost vključenih v programe, osredotoča pa se na dolgoročno zaposlovanje.

»Učinki so po eni strani zelo dobri. Po eni strani jih lahko opredelimo kot splošne učinke, seveda, osebe, ki se vključijo v program so aktivne, postanejo bolj samozavestne, dobijo nova znanja, nove veščine.

Mi spremljamo vsako vključitev, da se oseba res vključi v tisti program, za katerega je bilo tudi dogovorjeno v zaposlitvenem načrtu, da ga opravlja, se pravi, da ga izvaja, mi tudi spremljamo te programe in da ga tudi uspešno zaključi.

To je naš temeljni cilj in poleg tega seveda sistematično spremljamo tudi izhode v zaposlitev, ker naša glavna dejavnost je, seveda Zavod za zaposlovanje, da se vse osebe, ki se pač vključujejo v naše aktivnosti, naš glavni cilj je, da bi se te osebe dolgoročno zaposlile s pomočjo teh naših aktivnosti,« je poudarila Suzana Kerec.

V okviru nove finančne perspektive skupno pet programov aktivne politike zaposlovanja

V novi finančni perspektivi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje usmerja pozornost na ranljive ciljne skupine, kot so dolgotrajno brezposelni, osebe starejše od 50 let in nižje izobraženi.

Programi bodo usmerjeni v doseganje formalnih ciljev, pri čemer bodo sodelovali s terenom in delodajalskimi združenji. Kljub še nepotrjenim programom se zavzemajo za izboljšanje procesov, ki bodo sledili potrebam trga dela.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje načrtuje pet ključnih programov aktivne politike zaposlovanja, vključno s neformalnim izobraževanjem, usposabljanjem na delovnem mestu, projektom PUM-O za mlade odrasle, subvencioniranim zaposlovanjem za ranljive skupine (Zaposli.me) ter učnimi delavnicami, pri čemer vsi programi nosijo oznako +’in se financirajo iz evropskega socialnega sklada +.

Za izvajanje teh programov je na voljo okvirno 172 milijonov evrov, namenjenih vključitvi približno 33 tisoč brezposelnih oseb v naslednjem finančnem obdobju.

sofinancira EU

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.