VIDEO: Aleksander Jevšek: »Glavni cilj so inovacije, skrb za konkurenčnost in znanost«

V tokratni oddaji Trendi kohezije, ki jo pripravljajo novinarski kolegi na televiziji IDEA, je bil gost Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj.

Pred kratkim so na ministrstvu predstavili rezultate operativnega programa za izvajanje kohezijske politike za obdobje od 2014 do 2020.

Slovenija je v tem obdobju počrpala 3,4 milijarde evrov evropskih sredstev iz naslova kohezije.

Smo druga najuspešnejša država v Evropski uniji po uspešnosti črpanja evropskih sredstev. Jevšek je tudi zadovoljen, da so kljub pandemiji, motenim investicijam zaradi ukrajinske vojne ter naravnim nesrečam, uspeli realizirati projekte.

Slovenija je zelo uspešna pri črpanju evropskih sredstev

Ko se sprehajamo po Sloveniji, pogosto spregledamo obvestilne table, ki označujejo projekte, financirane iz Evropske unije.

V preteklem finančnem obdobju je bilo financiranih 9000 projektov. Ministri in komisija v Bruslju so Sloveniji čestitali za ta uspeh.

»Čestitam pa tudi preko vaših kanalov tudi vsem upravičencem, ki so resnično trdo garali in pripeljali to finančno perspektivo uspešno do konca,« je dodal Jevšek.

Letos obeležujemo 20. obletnico vstopa v Evropsko unijo. V tem času je bilo izvedenih 15.000 projektov, za katere smo prejeli okoli 13,5 milijarde evrov kohezijskih sredstev.

Kljub temu da smo tudi plačnica v Evropsko unijo, smo še vedno neto prejemnica evropskih sredstev, kar bo verjetno veljalo tudi v finančni perspektivi 2027–2030. Zadnja meritev Eurostata iz februarja kaže, da je 82 odstotkov Slovenk in Slovencev zadovoljnih, da živijo v Evropski uniji.

Uspešno izvedeni projekti v preteklem obdobju

Prioriteta v tem obdobju je bila na infrastrukturnih projektih, kot je nadgradnja železniške proge Maribor – Šentilj, kjer je bilo vloženih 180 milijonov kohezijskih sredstev. Drugi pomembni projekt je drugi tir, kjer je tudi prisoten dober delež evropskih sredstev.

Pomembni so tudi projekti na področju Evropskega socialnega sklada, ki so prispevali k zmanjšanju brezposelnosti v Pomurju.

»Danes praktično brezposelnosti ne zasledimo oziroma je zelo majhna. In tudi ti projekti na področju evropskega socialnega sklada, ki se ne vidijo kot objekti, kot ceste, kot kolesarske steze, pomembno vplivajo na kakovost dela in življenja ljudi,« je omenil Jevšek.

Poleg tega so bili izvedeni tudi projekti čiščenja in odvajanja odpadnih voda, sistemi za dobavo čiste pitne vode ter projekti na področju zdravstvene infrastrukture.

REACT mehanizem, uveden med pandemijo, je prinesel pomembne investicije na področju prenove domov za starejše in zdravstvenih ustanov.

Načrt za okrevanje in odpornost, ki ga upravlja ministrstvo za finance, prav tako uspešno črpa sredstva, z že realiziranimi 250 milijoni evrov decembra lani.

Pomemben je razvoj regij

Jevšek poudarja, da kohezijska politika pomaga uravnotežiti razvoj regij v Evropski uniji. Kot del reorganizacije ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, načrtujejo krepiti 12 razvojnih regij v Sloveniji, vsaka s svojo strategijo razvoja.

Regije bodo imele večjo samostojnost in finančna sredstva za razvojne projekte. Cilj je doseči srednjeročni in dolgoročni razvoj regij ter zmanjšati demografske izzive.

Ministrstvo je bilo tudi vključeno v sanacijo po lanskoletnih poplavah. Evropska komisija je odobrila avans 100 milijonov evrov decembra lani, pričakujejo pa še dodatnih 300 milijonov evrov. Denar bo uporabljen za sanacijo javne infrastrukture, šol, kulturne dediščine in zdravstvenih ustanov.

Izzivi za prihodnje obdobje

Slovenija že koraka v novo finančno obdobje 2021–2027, kjer so prioritete inovacije, konkurenčnost, prehod v zeleno, električna mobilnost in obnovljivi viri energije.

Pomembni so tudi projekti, ki bodo izboljšali tehnološko neodvisnost Evrope od drugih gospodarstev.

Jevšek tudi vidi širitev Evropske unije na Zahodni Balkan kot veliko priložnost, ki jo moramo izkoristiti za ponovno vzpostavitev slovenskega gospodarskega vpliva v regiji.

• 

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.