VIDEO: Vina Gaube – pod znamenitim srcem med vinogradi zorijo vino, okusi in tradicija

Skupna kmetijska politika Evropske unije se v Strateškem načrtu SKP 2023–2027 za Slovenijo na področju razvoja podeželja osredotoča na diverzifikacijo dejavnosti na kmetijah ter krepitev kratkih in lokalnih dobavnih verig s hrano.

Ta usmeritev se izvaja skozi naložbene intervencije SKP, ki podpirajo vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti na kmetijah, kot so predelava na kmetiji, neposredna prodaja in turizem na podeželju, ter skozi kolektivne naložbe za skupno pripravo kmetijskih proizvodov za trg in razvoj odpornih verig vrednosti preskrbe s hrano.

Namen teh intervencij Skupne kmetijske politike je ustvarjanje dodane vrednosti na kraju pridelave – z omogočanjem neposredne prodaje, krajših poti od kmetije do potrošnika ter tesnejše povezave med kmetom in lokalnim trgom.

To izvajanje ciljev in intervencij Skupne kmetijske politike in Strateškega načrta SKP za Slovenijo v praksi ponazarja primer Vina Gaube, kjer se pridelava, predelava in ponudba lokalnih proizvodov povezujejo na enem mestu.

Pet generacij strasti do trte in vina

Domačijo vina Gaube najdemo tik pod znamenito cesto, ki med vinogradi zariše obliko srca. Tam negujejo vinogradništvo tradicijo, ki sega že več rodov v preteklost.

Predniki družine Gaube so se z vinarstvom začeli ukvarjati že v 19. stoletju. Pridelava vina se je vmes za nekaj časa sicer prekinila, a so z lastnimi polnitvami znova začeli leta 1992. Od takrat se je marsikaj spremenilo, a kot pravijo, pripadnost trti in vinu ostaja skupna vsem generacijam.

Danes domačijo vodi Alojzij Gaube, predstavnik že pete generacije vinogradnikov na tej kmetiji.

Skoraj 40.000 trt in prevlada belih vin

Trenutno obdelujejo približno 8,5 hektarja vinogradov, v katerih raste med 35.000 in 40.000 trt.

Celotno območje Štajerske slovi po belih vinih, tudi na kmetiji Gaube prevladujejo bele sorte. Med njimi najdemo laški rizling, renski rizling, silvanec, sivi in rumeni pinot, muškat, sauvignon in chardonnay.

Rdeča vina predstavljajo manjši del pridelave, približno deset odstotkov. Pridelujejo modri pinot, iz katerega nastanejo penina, rosé in rdeče vino.

V zadnjih dveh desetletjih so osnovno dejavnost nadgradili še s turizmom na kmetiji. Gostom pa ponujajo domača vina in kulinarična razvajanja.

Pomembno vlogo pri tem ima vsa družina. »Žena skrbi za kuhinjo, sin Patrik pa pomaga, da je vse, kar pride iz kuhinje, tudi lepo postreženo in predstavljeno,« pove Gaube.

Vreme kot eden največjih izzivov vinogradnikov

Pridelek je iz leta v leto vse bolj odvisen od vremenskih razmer. V zadnjem desetletju so doživeli tudi skoraj popolne izpade letine.

Največjo grožnjo predstavlja spomladanska pozeba, vse pogostejša pa je tudi toča.

Kot pravi Gaube, je trta težko primerno obdelana brez ročnega dela. »Za kakovostno vino mora biti grozdje prvovrstno in popolnoma zdravo. Brez ročnega dela preprosto ne gre – od rezi do trgatve se je treba trti res posvetiti.«

Ne le vino, tudi žganje in grozdni sok

Poleg vina na domačiji predelujejo tudi žganje iz tropin, znano kot tropinovec ali grapa, v zadnjih letih pa tudi lasten vinjak.

Ker so njihovi gostje pogosto družine, so mislili tudi na najmlajše – zanje pripravljajo domač grozdni sok.

Domačija vina Gaube tako danes ni le vinogradniška kmetija, temveč prostor, kjer se prepletajo tradicija, družina, narava in okus.