VIDEO: Ogljični odtis kmetij: zakaj je večji, kot si mislimo, in kako ga zmanjšati?
115
0
Tehnologije, ki spreminjajo kmetijstvo in zmanjšujejo emisije.
Skupna kmetijska politika Evropske unije v okviru Strateškega načrta SKP za Slovenijo 2023–2027 podpira naložbe, s katerimi lahko kmetije svoj ogljični odtis zmanjšajo tudi za polovico ali več.
To vključuje IRP02 – naložbe v osnovna sredstva kmetijskih gospodarstev, kot so energijsko učinkoviti hlevi in sodobna oprema, IRP17 – naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, denimo sončne elektrarne in bioplinarne, ter IRP33 – prenos znanja in informiranje, ki kmetom omogoča uvajanje podnebno pametnih praks.
Kaj ogljični odtis kmetije sploh pomeni
Ogljični odtis kmetije pomeni skupno količino toplogrednih plinov, ki nastanejo, da hrana pride od pridelave do potrošnika.
Ne zajema le živinoreje, temveč celoten proces, od porabe energije in goriva do ravnanja z gnojili in drugimi kmetijskimi odpadki. Prav zaradi tega je ogljični odtis pogosto večji, kot si predstavljamo.
Zakaj so kmetije ključne za zmanjševanje emisij
Kmetije imajo v primerjavi z drugimi dejavnostmi veliko neposrednih možnosti za ukrepanje. Z uvedbo sodobnih tehnologij lahko emisije zmanjšajo tudi za polovico ali več, pri tem pa hkrati izboljšajo učinkovitost in znižajo stroške poslovanja.
Ogljični odtis tako ni grožnja, temveč kazalnik, kje so še rezerve za izboljšave.
Slika je simbolična.
Bioplinarne kot primer krožnega gospodarstva
Eden najbolj učinkovitih ukrepov so bioplinarne, ki kmetijske odpadke pretvorijo v energijo.
Gnoj in ostanki pridelave tako postanejo vir elektrike ali toplote, kar pomeni manj izpustov in večjo energetsko samooskrbo kmetije. Takšne naložbe neposredno podpira ukrep IRP17, namenjen proizvodnji energije iz obnovljivih virov.
Energijsko učinkoviti hlevi in sodobna oprema
Pomemben korak predstavljajo tudi energijsko učinkoviti hlevi, ki porabijo manj energije in hkrati izboljšujejo dobrobit živali. Boljša izolacija pomeni manj segrevanja pozimi in manj hlajenja poleti, kar se hitro pozna pri stroških.
Takšne naložbe sodijo v okvir IRP02, ki podpira osnovna sredstva kmetijskih gospodarstev.
Slika je simbolična.
Obnovljivi viri: kmetija kot mala elektrarna
Sončne elektrarne, toplotne črpalke in druge oblike obnovljivih virov energije omogočajo, da kmetije postanejo aktivni proizvajalci energije. V praksi to pomeni večjo stabilnost, manjšo odvisnost od cen energentov in dolgoročne prihranke.
Takšne rešitve na slovenskih kmetijah niso več izjema, temveč vse pogostejša realnost.
Tehnologija sama po sebi ni dovolj brez ustreznega znanja. Zato ima pomembno vlogo IRP33, ki podpira prenos znanja in informiranje. Kmetom omogoča, da se seznanijo s podnebno pametnimi praksami in jih učinkovito uvedejo v vsakodnevno delo.
Manj emisij, več koristi
Zmanjševanje ogljičnega odtisa prinaša večplastne koristi: manj emisij, nižje stroške, bolj stabilno pridelavo hrane in bolj zdrav planet.
Skupna kmetijska politika pri tem deluje kot finančna in strokovna opora, ki kmetijam pomaga, da trajnostni prehod ni breme, temveč priložnost za dolgoročni razvoj.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
