VIDEO: Oglejte si notranjost hleva na Goričkem
Primer kmetije Šandor z Goričkega, kjer Skupna kmetijska politika podpira sodobno rejo piščancev.
Skupna kmetijska politika Evropske unije se v strateškem načrtu SKP 2023–2027 za Slovenijo na področju razvoja podeželja osredotoča na posodobitev kmetij, krepitev njihove konkurenčnosti ter izboljšanje pogojev za trajnostno pridelavo hrane in dobrobit živali.
Ta usmeritev se izvaja prek naložbenih intervencij SKP, ki podpirajo gradnjo in posodobitev kmetijske infrastrukture, uvajanje sodobnih tehnologij ter naložbe, ki prispevajo k večji okoljski učinkovitosti in odpornosti kmetijskih gospodarstev. Pomemben poudarek je namenjen tudi izboljševanju pogojev reje živali ter dolgoročni vzdržnosti kmetij, zlasti na območjih z naravnimi omejitvami.
Namen teh intervencij Skupne kmetijske politike je ustvarjanje dodane vrednosti že na ravni kmetije – z vlaganji v kakovostno pridelavo, sodobne objekte, učinkovito rabo virov ter stabilno prihodnost podeželja.
Šest desetletij perutninarstva na Goričkem
Izvajanje ciljev in intervencij strateškega načrta SKP za Slovenijo v praksi ponazarja kmetija Šandor iz vasi Kuštanovci na Goričkem, kjer se skoraj šest desetletij dolga tradicija perutninarstva prepleta z inovacijami in sodobnimi tehnološkimi rešitvami.
Zgodbo je leta 1968 začel dedek, nadaljeval jo je njegov sin, danes pa kmetijo skupaj s sestro razvija Marjan Šandor, ki je po prevzemu kmetije usmeril razvoj v posodobitev reje in dolgoročno trajnost.

Naložbe v dobrobit živali in sodobno tehnologijo
S podporo Skupne kmetijske politike so na kmetiji Šandor v okviru intervencije IRP24 – Naložbe v osnovna sredstva kmetijskih gospodarstev zgradili sodoben hlev za rejo piščancev. Nova naložba je omogočila bistveno izboljšanje pogojev za živali ter večjo učinkovitost reje.
V hlevu imajo piščanci do 40 odstotkov več prostora, kar prispeva k boljšemu počutju in naravnejšemu gibanju. Objekt je opremljen s talnim gretjem, sodobnim prezračevanjem in pametnimi senzorji, ki spremljajo porabo vode in krme ter omogočajo natančen nadzor nad mikroklimatskimi pogoji skozi vse leto.
Trajnostni vidik in manjši vpliv na okolje
Pomemben del naložbe predstavlja tudi kotlovnica na lesno biomaso, ki ogreva hlev in druge objekte na kmetiji. S tem so zmanjšali rabo fosilnih goriv in vpliv reje na okolje. Krma za piščance prihaja iz slovenskega žita in koruze, kar dodatno prispeva k trajnostni pridelavi hrane in krajšim dobavnim verigam.
Takšen pristop združuje cilje Skupne kmetijske politike na področju podnebnega ukrepanja, učinkovite rabe virov in izboljšane dobrobiti živali.

VR ogled kot sodoben način predstavitve kmetije
Sodobno preobrazbo kmetije Šandor smo zabeležili tudi v VR filmu, ki omogoča virtualni ogled hleva in vpogled v pogoje reje piščancev.
Gledalcem ponuja edinstveno izkušnjo, saj lahko vstopijo v hlev, si ogledajo tehnologijo ter spoznajo, kako naložbe SKP v praksi prispevajo k višji kakovosti reje in pridelave.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.


