VIDEO: Ministrica Mateja Čalušić: »Kmetijstvo ni administracija«

V tokratni oddaji AgriNextGen – Nova generacija trajnostnega kmetijstva na televiziji IDEA je bil gostja Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Skupna kmetijska politika je danes temelj slovenskega kmetijstva – ne le kot vir finančne podpore, temveč kot okvir, ki določa razvoj podeželja, prehransko varnost in odpornost kmetij v času podnebnih in tržnih pretresov.

Kot je poudarila ministrica, je SKP po desetletjih izvajanja postala nepogrešljiv del slovenskega kmetijskega prostora.

»Skupna kmetijska politika je osnovni gradnik dohodkov in podpore v slovenskem kmetijskem prostoru,« je dejala ministrica in dodala, da jo država dopolnjuje še z nacionalnimi sredstvi.

Od lakote do stabilnosti: zakaj je skupna politika še vedno ključna

Ministrica je spomnila, da je bila skupna kmetijska politika prvotno vzpostavljena z zelo osnovnim ciljem – zagotoviti dovolj hrane za Evropo. Danes pa ima širšo vlogo.

»Prvotno je nastajala zato, da Evropa ne bi bila lačna, trenutno pa dajemo pomen na nacionalni ravni, kako krepimo kmetijstvo, kako krepimo podeželje,« je povedala Čalušić.

Slovenija je bila pri tem uspešna tudi v prejšnji finančni perspektivi. Po besedah ministrice so kljub krizam – od covida do vojne v Ukrajini – počrpali skoraj vsa razpoložljiva sredstva, kar kaže na velik interes in aktivnost kmetijskega sektorja.

Odziv na podnebne ekstreme in tržne šoke

Eden največjih izzivov, s katerimi se danes sooča kmetijstvo, so podnebne spremembe. Te po besedah ministrice neposredno vplivajo na stabilnost pridelave in dohodke kmetij. Ministrstvo zato krepi več zaščitnih mehanizmov.

Posebej je izpostavila krizne protokole za škodo, ki nastane zaradi pozebe, neurij in toče, ter pomoč kmetom po večjih naravnih nesrečah. Med drugim je bila pomembna tudi pomoč poplavljencem, hkrati pa je Slovenija lani prejela tudi sredstva iz kriznih rezerv Evropske unije, nekaj več kot tri milijone evrov.

Poleg ad hoc pomoči ministrstvo dolgoročno spodbuja zavarovanje pridelave. Sofinanciranje zavarovalnih premij se je letos zvišalo s 60 na 70 odstotkov, s čimer želijo kmete spodbuditi, da se bolje zaščitijo pred vremenskimi tveganji.

»V kolikor pride do vremenske nevšečnosti, da lahko dobijo izplačila,« je poudarila ministrica in dodala, da so to ključni ukrepi za ohranjanje ekonomske stabilnosti slovenskega kmetijstva.

Mladi prevzemniki kot prihodnost podeželja

Posebno pozornost ministrstvo namenja generacijski prenovi, saj je povprečna starost kmetov v Sloveniji – podobno kot drugod po Evropi – visoka. V okviru skupne kmetijske politike so zato vzpostavili enkratno podporo za mlade prevzemnike, ki lahko znaša do 57.000 evrov na kmetijo.

V obdobju od leta 2023 do 2025 so bili izvedeni trije javni razpisi, skupaj v vrednosti 41 milijonov evrov, na katere se je prijavilo 502 mladih kmetov. Po besedah ministrice to jasno kaže, da interes za kmetijstvo med mladimi še obstaja.

»To pomeni, da interes za kmetijstvo v Sloveniji še obstaja in ga bomo tudi v prihodnje poskušali razvijati,« je poudarila Čalušić in dodala, da mladi v sektor prinašajo radovednost, energijo in pripravljenost na spremembe.

Kmetijstvo ni administracija

Velik del razprave je ministrica namenila tudi birokraciji in digitalizaciji. Po njenem so evidence in podatki nujni za vodenje politik, vendar ne smejo postati breme za kmete.

»Konec koncev se pogovarjamo o kmetijstvu, ne o administraciji,« je dejala ministrica Čalušić.

Kot eno ključnih rešitev vidi digitalizacijo kmetijskih gospodarstev in sistem enkratnega poročanja, kjer kmet podatke odda le enkrat, institucije pa si jih nato izmenjajo znotraj sistema.

Ob koncu je poudarila, da je skupna kmetijska politika tudi priložnost za prihodnost – ne le socialni korektiv, temveč razvojni instrument.

»Želja, priložnosti in možnosti imamo veliko in zato verjamem, da bomo tudi v prihodnje uspešni,« je še dodala.

*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.