VIDEO: Prehitra ali pravočasna setev žit? Odgovarja kmetijski svetovalec

Skupna kmetijska politika si prizadeva za povečanje zanimanja mladih in ljudi na podeželju za kmetovanje ter njihovo aktivno vključevanje v lokalno okolje.

Pomemben del teh prizadevanj je tudi svetovanje kmetom, kako se prilagajati spreminjajočim se vremenskim razmeram, zakonodajnim zahtevam in sodobnim načelom dobre kmetijske prakse.

Toda kmetovalci v praksi pogosto nimajo vedno dostopa do pravih informacij ali ne vedo, na koga se lahko obrnejo ob konkretnih vprašanjih, povezanih z delom na kmetiji.

Zato smo se odločili, da v sklopu projekta AgriNextGen izvedemo serijo kratkih video klicev s kmetijskimi svetovalci, kjer lahko kmetje pridobijo neposredne in strokovne odgovore na najpogostejša vprašanja iz prakse.

Tokrat se je mlada kmetovalka Anja obrnila na kmetijsko svetovalno službo z vprašanji glede letošnje jesenske setve žit, predvsem pšenice in ječmena, ter skladnosti teh odločitev s pravili skupne kmetijske politike.

Z njo se je pogovarjal Filip Vakaj s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, enota Ljutomer.

 

Kolobar kot ključni del skupne kmetijske politike in dobre kmetijske prakse

Pomemben del skupne kmetijske politike in dobre kmetijske prakse je tudi kolobarjenje.

Dolgoročno zaporedno sejanje istih kultur, kot sta pšenica in ječmen, lahko negativno vpliva na tla in poveča pritisk bolezni, škodljivcev ter plevelov.

Z ustreznim kolobarjem se izboljšuje rodovitnost tal, zmanjšuje se pojav škodljivih organizmov, hkrati pa se delo na kmetiji enakomerneje razporedi skozi leto.

Pravila skupne kmetijske politike spodbujajo večjo raznolikost kultur in zahtevajo, da se v določenem časovnem obdobju na njivah zamenja več različnih poljščin. Kot primerne dopolnitve žitom se pogosto omenjajo koruza, soja ali buče.

Pravi čas setve je več kot le koledarski datum

Na številnih kmetijah so bila žita letos posejana nekoliko prej kot običajno, že konec septembra. Takrat so bila tla po manjšem dežju dovolj vlažna, vendar je kmalu sledilo sušno obdobje.

To je pri marsikaterem kmetu sprožilo vprašanje, ali je bila odločitev o času setve pravilna, še posebej ob različnih mnenjih v lokalnem okolju.

Kmetijski strokovnjaki poudarjajo, da optimalnega časa setve ni mogoče določiti zgolj po koledarju. Pri tem je treba upoštevati lego njiv, temperaturo in vlažnost tal ter vremensko napoved.

Na hladnejših, severnih ali bolj senčnih legah je lahko setev konec septembra povsem primerna, medtem ko je na drugih površinah pogosto optimalnejši čas v prvi polovici oktobra.

Zaradi podnebnih sprememb so jeseni vse toplejše, kar lahko ob prehitri setvi povzroči preveč bujno rast žit. Takšni posevki so praviloma bolj izpostavljeni poleganju ter pojavu bolezni in škodljivcev, zato je previdnost pri izbiri termina setve še toliko pomembnejša.

Več plevela posledica zgodnje setve?

Povečan pojav plevelov je lahko povezan s toplejšimi jesenskimi razmerami, saj številne plevelne vrste v takih pogojih rastejo hitreje kot žita.

Zaradi tega se nekateri kmetje odločajo za kasnejšo setev, s čimer zmanjšajo začetni pritisk plevelov.

Pomembno vlogo pri dolgoročnem obvladovanju plevelov ima tudi kolobarjenje. Po potrebi se uporabljajo mehanski in kemični ukrepi, vendar je cilj trajnostnega kmetovanja, da so ti premišljeni in čim bolj omejeni.

Prilagajanje naravi kot temelj uspešnega kmetovanja

Bistvo dobre kmetijske prakse ni slepo sledenje datumom, temveč prilagajanje razmeram na terenu in naravnim pogojem.

Pri setvi je ključno upoštevati vlažnost tal, vremensko napoved in nosilnost površin, saj delo v premočnih tleh vodi v zbitost tal in dolgoročno slabše pridelke.

Skupna kmetijska politika pri tem ne deluje zgolj kot niz pravil, temveč kot okvir, ki spodbuja premišljene, trajnostne in dolgoročno vzdržne odločitve.

Neposredno svetovanje in izmenjava znanja tako ostajata pomemben del podpore kmetom pri soočanju z izzivi sodobnega kmetijstva in ohranjanju rodovitnih tal za prihodnje generacije.

*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.