VIDEO: Blaž Germšek: »Kmetijstvo postaja visokotehnološka panoga«

Gost tokratne oddaje Agri Next – Kmetijstvo za prihodnje generacije na televiziji IDEA je dr. Blaž Germšek z oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Tehnološka preobrazba

Slovensko kmetijstvo je sredi tehnološke preobrazbe, ki jo poganja digitalizacija, robotizacija in vse večja potreba po trajnostnih praksah.

Slovenija na področju kmetijstva beleži različen napredek glede na posamezne panoge. V živinoreji že dolgo uporabljajo napredne tehnologije, kot so molzni roboti in avtomatizirani sistemi za oskrbo živali.

V poljedelstvu in vinogradništvu pa, kot pravi Germšek, sicer sledimo evropskim trendom, vendar je pri nekaterih tehnologijah implementacija počasnejša – predvsem zaradi dolgoletne razpoložljivosti delovne sile, ki je šele v zadnjih letih začela upadati.

»Mi še vedno vse delamo po enakem principu ali pa večinoma. To bomo hitro zelo na grobu občutili, da to tako ne gre in bomo mogli tudi poslovne modele prilagoditi,« je jasen Germšek.

GPS in podatki – osnova za prihodnost

Med ključnimi tehnološkimi premiki, ki so bistveno spremenili način kmetovanja, dr. Germšek izpostavlja uporabo GPS navigacije in standardiziranih komunikacijskih protokolov (ISOBUS), ki omogočajo povezljivost med traktorji in priključki. Brez teh tehnologij pravi, bi sodobno kmetijstvo danes težko obstajalo.

Poleg tega poudarja pomen podatkov. Kmetje danes zbirajo obsežne količine informacij – od tistih, ki jih generirajo stroji, do podatkov, ki jih sami beležijo. Obdelava teh podatkov postaja ključno orodje za optimizacijo pridelave in zmanjšanje stroškov.

Čeprav je bila še nedolgo nazaj robotika v kmetijstvu nekaj eksotičnega, je danes v nekaterih sektorjih že stalnica. Najpogosteje v živinoreji, vse pogosteje pa tudi v sadjarstvu in vinogradništvu.

Primeri vključujejo avtonomne robote za mulčenje, škropljenje in pobiranje pridelkov, ki z uporabo algoritmov za strojni vid prepoznavajo zrelost plodov po barvi in velikosti.

»Kmetijstvo postaja visokotehnološka panoga, kjer je ključen interdisciplinarni pristop vseh deležnikov, predvsem pa iz področja informatike in računalništva,« pravi Germšek.

Napredna oprema omogoča natančno uporabo fitofarmacevtskih sredstev, kar zmanjšuje stroške in bistveno zmanjša obremenitev okolja. Poleg tega tehnologije omogočajo popolno sledljivost vseh aktivnosti na kmetiji – od škropljenja do obiranja.

Sodelovanje, inovacije in biotehnologija

Posebno vlogo pri širjenju novih tehnologij imajo EIP projekti (Evropska inovacijska partnerstva), ki so del Skupne kmetijske politike EU 2023-2027 in združujejo kmete in raziskovalce. Ti projekti omogočajo testiranje novih rešitev v praksi in pomagajo pri njihovi uvedbi v širšo uporabo.

Prihodnost pa prinaša tudi nove izzive – predvsem v kontekstu biotehnologije in podnebnih sprememb. Germšek omenja nove genomske tehnike (NGT), ki omogočajo razvoj sort, odpornih na sušo in druge vremenske ekstreme.

Čeprav je interes med kmeti velik, ostaja vprašanje financiranja ključni izziv – predvsem za manjše kmetije. Medtem ko večji kmetijski sistemi lažje vlagajo v tehnologijo, manjši potrebujejo dodatne spodbude in podporo.

Pomembno vlogo zato igra Skupna kmetijska politika Evropske unije, ki prek različnih ukrepov spodbuja naložbe v digitalizacijo, precizno kmetijstvo in trajnostne prakse. Z njo lahko kmetje dostopajo do sofinanciranj in spodbud, ki jim omogočajo tehnološki preboj.

*Video je nastal v okviru projekta AgriFuture Generations.

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.