Primož Titan, predavatelj na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, v svojih raziskavah dokazuje, da je prihodnost kmetijstva tesno povezana z znanostjo, raziskavami in sodobnimi tehnologijami.

»Dolgotrajne suše, poplave in ekstremne vremenske razmere so del vsakdana, s katerimi se moramo soočati,« je v pogovoru v oddaja Agri Next – Kmetijstvo za prihodnje generacije na televiziji IDEA povedal Titan.

Raziskovalci na Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru zato namenjajo veliko pozornosti mikrobiomu rastlin, prilagoditvam rastlin na podnebne spremembe in uvajanju praks, kot je kmetovanje z ogljikom ali kot ga imenujejo sami ‘karbonfarming’.

Poleg tega se ukvarjajo z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in preučevanjem nanotehnologij v kmetijstvu, kar odpira nove možnosti za trajnostno pridelavo hrane.

 

Nanotehnologija in učinkovita uporaba gnojil

Ena od osrednjih raziskav Titana in njegove ekipe je usmerjena v nanodušik, inovacijo, ki bi lahko korenito spremenila prakse gnojenja.

»Naša raziskava kaže, da je učinkovitost nano dušika lahko tudi stokrat večja od običajnih mineralnih gnojil,« je pojasnil.

Ta tehnologija ne le izboljšuje pridelek, temveč tudi zmanjšuje stroške in vpliv na okolje, saj omogoča preciznejšo uporabo gnojil v ključnih fazah razvoja rastlin.

 

Večletna pšenica: prihodnost poljedelstva

Poleg nanotehnologij se raziskovalci posvečajo tudi večletni pšenici, ki ponuja trajnostne rešitve za kmetijstvo.

»Večletni genotipi pšenice omogočajo več ciklusov pridelave brez ponovnega sejanja, kar zmanjšuje erozijo tal in povečuje skladiščenje ogljikovega dioksida,« je razložil.

V sodelovanju z raziskovalci iz Kansasa v ZDA in Japonske razvijajo nove sorte, ki bi lahko prispevale k večji trajnosti in manjši obremenitvi okolja.

 

Slika je simbolična.

Povezava z evropsko politiko

Skupna kmetijska politika Evropske unije  aktivno podpira digitalizacijo in uporabo novih tehnologij v kmetijstvu.

Cilji, kot so zmanjšanje uporabe umetnih gnojil, prilagoditev na podnebne spremembe in povečanje trajnosti kmetijskih praks, so skladni z raziskavami, ki jih izvaja Titan.

»Evropska komisija kmetijstvo vedno bolj obravnava kot rezervoar za skladiščenje ogljikovega dioksida, ne le kot sektor za proizvodnjo hrane,« je poudaril.

Raziskave, ki naslavljajo absorpcijo ogljika in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, so ključne za doseganje teh ciljev.

 

Izzivi prenosa znanosti v prakso

Eden največjih izzivov v kmetijstvu ostaja prenos raziskovalnih dosežkov v prakso.

»Tehnologije, kot so precizno kmetovanje, agrofotovoltaika in digitalizacija, so lahko izjemno učinkovite, vendar pogosto finančno nedostopne za povprečne kmete,« opozarja.

Kljub temu poudarja, da bodo dolgoročne strategije, ki združujejo znanost, politiko in prakso, ključne za prihodnost kmetijstva.

Raziskave, kot so tiste, ki jih vodi Primož Titan, so dokaz, da je prihodnost kmetijstva svetla, če se bo vanjo vlagalo na pravi način. S podporo Skupne kmetijske politike Evropske unije in s tesnim sodelovanjem med raziskovalci, politiki in kmeti lahko dosežemo trajnostni razvoj, ki bo koristil vsem – od okolja do končnih potrošnikov.

 

 

*Video je nastal v okviru projekta AgriFuture Generations

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.