Skupna kmetijska politika si prizadeva za povečanje zanimanja mladih za kmetovanje ter njihovo aktivno vključevanje v lokalno okolje. Toda mladi včasih nimajo pravih informacija ali osebe, na katere bi se obrnili.

Zato smo se odločili, da v sklopu projekta AgriFuture Generations izvedemo serijo kratkih video klicev s kmetijskimi svetovalci, kjer lahko mladi pridobijo neposredne odgovore na svoja vprašanja.

Gregor, mladi fant s podeželja, se zanima za poklic kmetovalca in se je za več informacij obrnil na Kmetijsko gozdarski zavod Maribor. Z njim se je prek video klica pogovarjal  kmetijski svetovalec Žan Voglar.

 

Kako naj sploh ugotovim, če je kmetovanje prava stvar zame?

»Kmetovanje je zelo zanimiv poklic, ki ponuja zelo veliko zadovoljstva, ampak moraš dobro premisliti o tem, ali te veseli delo na prostem ali te veseli delo v naravi in ali si se pripravljen soočiti z nepredvidljivimi situacijami, ki jih prinaša. Če si na vsa ta vprašanja odgovoril z da, potem mislim, da je kmetovanje prava izbira za tebe,« odgovarja kmetijski svetovalec Žan Voglar.

Koliko opreme bom potreboval na začetku?

Izbira opreme pri kmetovanju je zelo odvisna od tega za kaj se posameznik odloči. Stroji za poljedelstvo se precej razlikujejo od tistih za živinorejo. Svetovalci v zavodu zato na začetku priporočajo majhne investicije, kot so manjši traktor ali osnovni priključki.

Priporočajo tudi obisk strojnih krožkov ali ostalih storitev. Pri izbiri mehanizacije vedno priporočajo, da če začne od malega, saj se večino stvari pri majhnih površinah da narediti tudi ročno.

Če se kdo odloči za živinorejo, pa je potrebno izbrati ustrezno opremo, recimo za obdelavo travinje in opremo za obdelavo njiv, če se obdeluje večje njivske površine.

»V vsakem primeru svetujem, da začneš postopoma in potem stvar dograjuješ,« meni Žan Voglar.

Kako pa naj začnem oblikovanje svoje kmetije? Imam ideje, kako naj načrtujem, da bo vse skupaj smiselno?

Žan Voglar začetnikom svetuje, da se samega kmetovanja lotijo kot podjetništva. Zelo pomembno je, da si naredijo poslovni načrt, pri katerem jim lahko pomagajo svetovalci z zavoda.

Zelo pomembno je, da mladi prevzemniki preučijo svoje finančne zmogljivosti, kakšno je povpraševanje in potem na ta način tudi izberejo panogo.

Priporoča se tudi izdelava SWOT analize in udeležba kakšnega tečaja podjetništva. Kmetijsko gozdarski zavod Slovenije organizira različne delavnice na to temo in je dobra osnova, da si mlad kmetovalec zastavi neko dolgoročno strategijo, ki se je potem drži.

So za mlade na voljo kakšne spodbude, da bi lažje začeli?

Da, v sklopu skupne kmetijske politike je veliko razpisov, tako na državni kot tudi na evropski ravni, ki ponujajo različne subvencije.

Na voljo so razpisi za ekološko kmetovanje, za nakup orodja in mehanizacije ter naložbe v infrastrukturo. Teh možnosti je pravzaprav zelo veliko, tudi na občinskem nivoju in se dostopne na spletu.

»V sklopu našega sistema imamo svetovalce za razvoj podeželja, ki ti bodo vedno z veseljem pomagali,« še dodaja svetovalec Žan Voglar.

*Video je nastal v okviru projekta AgriFuture Genera

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.