FOTO in VIDEO: Podnebne spremembe in naravne ujme, kako izboljšati odpornost gozdov?

Gospodarjenje z gozdom je pravica in obveznost lastnikov gozdov. Od gozda imamo – ne le lastniki – koristi, zato je v interesu države, da usmerja gospodarjenje z njimi. Ta interes uveljavlja z delovanjem javne gozdarske službe in s proračunskimi sredstvi za vlaganja v gozdove.

Lastniki gozdov so tako upravičeni do financiranja ali sofinanciranja stroškov potrebnih gozdnogojitvenih del v njihovih gozdovih.

Ta sredstva lahko lastniki gozdov pridobijo na podlagi načrtov za gospodarjenje z gozdom in dogovora s pristojnim revirnim gozdarjem, ki praviloma ob koncu leta za naslednje leto vsebinsko in prostorsko določi potrebna dela v gozdovih in izda odločbe za izvedbo del.

Sonaravno gospodarjenje

Kristina Sever je magistrica inženirka gozdarstva, zaposlena na Zavodu za gozdove Slovenije in predsednica združenja Pro Silva Slovenija, ki spodbuja in promovira sonaravno gospodarjenje z gozdovi.

V Sloveniji z gozdovi gospodarimo po principih trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti.

Gre za načela, zapisana v zakonu o gozdovih in jih je pri gospodarjenju treba upoštevati.

Kristina Sever jih razloži takole:

»Trajnost pomeni, da zagotavljamo trajno pokritost z gozdovi; da z gozdovi gospodarimo na dolgi rok in jih ohranjamo za prihodnje generacije ter da ohranjamo gozdne ekosisteme in s tem ekosistemske storitve in vse funkcije, ki jih gozdovi nudijo.

Sonaravno gospodarjenje upošteva in posnema naravne procese v neokrnjenih gozdovih, v katerih se ne gospodari, to so pragozdovi in gozdni rezervati. To pomeni, da vzdržujemo ekološko ravnovesje v gozdovih, jih ohranjamo, skupaj z vsemi vlogami, ki jih opravljajo, poslužujemo se predvsem naravne obnove gozdov (sadnja sadik se izvaja le tam kjer je naravna obnova otežena), z gospodarjenjem se prilagajamo rastiščnim značilnostim, ne izvajamo golosekov …

In še večnamenskost. Ker nam gozdovi nudijo različne dobrine in storitve, moramo tudi pri gospodarjenju upoštevati celo paleto funkcij gozdov – na primer v gozdu, kjer pridobivamo les, lahko tudi nabiramo gobe, se rekreiramo in skrbimo za ohranitev  življenjskega prostora rastlin in živali.«

Po dogovoru z revirnim gozdarjem

Da se našteta načela upoštevajo, skrbi Zavod za gozdove Slovenije, ki izdeluje za lastnike gozdov brezplačne gozdarske načrte za vse gozdove v Sloveniji.

»Zavod za gozdove Slovenije izvaja javno gozdarsko službo, ki je za lastnike gozdov brezplačna. To pomeni, da gre vsak lastnik gozda z revirnim gozdarjem na teren v svoj gozd in se z njim dogovori, kaj je za posek, ta pa mu svetuje in tudi upošteva njegove želje,« pove sogovornica.

Stabilnost in odpornost

Med glavnimi izzivi, s katerimi se sooča gozdarstvo, so, kot pove, podnebne spremembe in naravne ujme, invazivne tujerodne vrste, različne bolezni in škodljivci.

Sama se ukvarja predvsem s področjem prilagajanja gozdov na podnebne spremembe – kako izboljšati njihovo stabilnost in odpornost na različne naravne ujme in škodljivce.

»Na primer, pomembno je da so gozdovi vrstno in strukturno  raznovrstni, ker potem obstaja večja verjetnost, da bodo tudi genetsko bolj pestri. Ravno genetska pestrost v zadnjem času pridobiva na pomenu. Želimo si genetsko pestre gozdove, saj tako obstaja večja verjetnost, da se bodo ti lažje prilagodili na podnebne spremembe.«

Kako pomembna je nega

Ena izmed slovenskih specifik je, da so gozdne posesti povečini majhne (povprečna gozdna posest meri 2,6 hektarja) in da lahko imajo več lastnikov. Številni med njimi ne vedo niti, kje so njihovi gozdovi, kaj šele, da bi bili usposobljeni za delo z gozdom, »zato se nega gozdov velikokrat ne izvaja«.

»Pomembno pa je, da zaradi prej naštetih izzivov z gozdovi gospodarimo in izvajamo nego gozdov tudi v mlajših razvojnih fazah. Z nego dosežemo, da so gozdovi v odrasli fazi bolj stabilni in odporni, nega pa se nam obrestuje tudi pri sami kakovosti lesa.

V zadnjem času se med gozdarji veliko govori o novih pristopih nege gozdov, kot je t.i. situacijska nega, ki jo v Švici že nekaj časa izvajajo. Gre za minimalen poseg v gozd, ki je usmerjen na samo nekaj najkvalitetnejših izbranih dreves na hektar, preostali sestoj pa se prepusti naravnemu razvoju.

Tako zagotavljamo kvalitetna drevesa, ohranjamo stabilnost sestoja in njegovo biotsko pestrost,« strne Kristina.

 

*Video je nastal v okviru projekta AgriFuture Generations.

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.