VIDEO: Od njive do krožnika: Zgodba kmetije, kjer pridelek postane obed
Kmetija Jakob v Lipovcih združuje tradicijo in sodobne pristope k pridelavi hrane. S pomočjo evropskih sredstev so razvili tudi turistično ponudbo, kjer gostom ponujajo prekmurske jedi iz lastnih pridelkov.
Kmetija Jakob v prekmurski vasi Lipovci uspešno združuje tradicionalno kmetovanje in turistično dejavnost. Od leta 2015 jo vodi Dejan Jakob.
»Naša kmetija ima dolgoletno tradicijo, s kmetovanjem so začeli že moji starši, pred njimi pa tudi njihovi,« je dejal Jakob, ki je ob prevzemu usmeril kmetijo v nadaljnji razvoj.
Vizija družine Jakob je bila jasna. Svojim gostom so želeli na krožniku ponuditi tisto, kar pridelajo na svojih njivah in to njihovim gostom že skoraj desetletje prinaša edinstveno izkušnjo pristne domače hrane.
Pridelava žit, krompirja in zelenjave
Kmetija Jakob obsega približno 80 hektarjev obdelovalnih površin, na katerih vsako leto posadijo širok nabor poljščin.
»Na okoli 25 hektarjih gojimo pšenico, na 10 do 13 hektarjih ječmen in na 18 do 20 hektarjih koruzo,« je razložil Jakob.
Poleg tega gojijo zelenjavo, predvsem čebulo in zelje, ki zavzemata okoli 5 hektarjev, znani pa so tudi kot uspešni pridelovalci krompirja. Ob našem obisku je razširjena družina pomagala pripraviti kar 13 palet domačega krompirja za enega večjih slovenskih trgovcev.
»S šest do sedem hektarji smo eden večjih pridelovalcev krompirja na tem območju,« poudarja Jakob in dodaja, da je krompir zelo iskan tudi pri lokalnih kupcih.
Tradicionalni okusi na krožniku
Pred desetimi leti so na kmetiji odprli nov objekt, kjer goste razvajajo s prekmurskimi jedmi.
»Gostje lahko uživajo v jedeh, pripravljenih iz svežih sestavin, ki jih sami pridelamo,« pojasnjuje Jakob.
Naložba v turistično kmetijo, vredna več kot 400.000 evrov, je bila mogoča tudi s pomočjo nepovratnih sredstev Evropske unije.
»Za večje investicije so sredstva Evropske unije in države ključnega pomena,« pravi Dejan Jakob.
Kmetija Jakob – partner slovenskih trgovcev
Ker pa je kmetija prevelika, da bi lahko vse pridelke prodali neposredno, sodelujejo tudi z večjimi slovenskimi trgovci.
»Naša kmetija je prevelika, da bi vse prodali doma, zato del pridelkov prodamo tudi večjim trgovcem,« pove Jakob in s tem zagotavlja, da njihova hrana doseže širšo slovensko javnost.
Povezava z večjimi trgovci omogoča stabilnost in dodatne priložnosti za rast, kar pa tudi prispeva k dolgoročnemu uspehu kmetije.
Vizija za prihodnost
Dejan Jakob se veseli prihodnosti in želi nadaljevati z razvojem tako v turistični kot pridelovalni smeri.
»Želim si, da postanemo močan in zanesljiv dobavitelj hrane na slovenskem trgu. Želimo, da naša kmetija postane sinonim za kakovostne, sveže pridelke, ki jih cenijo tako domačini kot obiskovalci,« izpostavlja Dejan Jakob.
*Video je nastal v okviru projekta AgriFuture Generations.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.