VIDEO: Trajnostna pridelava kot odgovor na izzive sodobnega kmetijstva

V tokratni oddaji Zdravje v naših rokah na televiziji IDEA je bil gost Branko Virag, strokovnjak na področju kmetijstva in predstavnik podjetja Panvita.

Osrednja tema pogovora je bila letošnja letina pšenice ter trajnostne prakse v kmetijstvu, ki postajajo vse bolj nujne zaradi vpliva podnebnih sprememb.

Povprečna letina brez večjih presenečenj

Gospod Branko Vira je poudaril, da je letošnja žetev pšenice zelo podobna lanski, brez večjih pozitivnih ali negativnih odstopanj.

»Žetev leta 2024 lahko povemo, da je prav kopija žetve 2023. Se pravi, letina je približno na istem nivoju, pridelki so povprečni, kvaliteta pa je nekoliko izstopala,« je pojasnil Virag in dodal, da so se na težjih tleh, kjer so spomladanske padavine pustile posledice, pokazale nižje količine pridelka in slabša kvaliteta.

Vpliv podnebnih sprememb na pridelavo

Razprava se je nadaljevala z vplivom podnebnih sprememb, ki so letos povzročile visoke temperature in obilico padavin. Virag je poudaril, da so zgodnje spomladanske temperature povzročile hiter začetek vegetacije, kar je pripeljalo do zgodnejše žetve:.

»Žetev je bila približno 14 dni prej kot običajna leta. To je vplivalo tudi na manjšo produkcijo zaradi krajše vegetacijske dobe,« je pojasnil.

Trajnostna pridelava kot ključ do prihodnosti

Kot predstavnik Panvite je Virag razkril, da že več kot 20 let stremijo k trajnostni pridelavi.

»Vso vlago, ki jo dobimo, poskušamo zadržati v tleh. Vso organsko maso, ki nastane in jo dodatno z ozelenitvijo proizvedemo, zadelamo v tla,« je pojasnil Virag in izpostavil tudi pomen namakalnih sistemov, ki pomagajo ohranjati stabilno pridelavo kljub podnebnim spremembam.

Nov inovativen projekti za dvig samooskrbe

Pomemben del pogovora je bil namenjen tudi novim tehnologijam in projektom, ki jih uvajajo v Panviti. Eden izmed ključnih projektov je izgradnja steklenjakov na območju farme v Nemščaku.

Projekt bo predstavljal okoli 15 odstotkov slovenske samopreskrbe s solato.

Gre za inovativno tehnologijo za gojenje solate v kontroliranih pogojih v steklenjaku, ki omogoča stalno pridelavo skozi vse leto. Virag izpostavi pomanjkanje samopreskrbe v zimskih mesecih v Sloveniji, kar bi lahko izboljšali s tovrstno tehnologijo.

Poudaril je tudi potencial prekmurske regije zaradi razpoložljive termalne vode, ki bi lahko podprla ogrevanje takih prostorov. Projekt bo predstavljal okoli 15 odstotkov slovenske samopreskrbe s solato.

Potenciali za prihodnost

Virag je poudaril, da Slovenija potrebuje več zaprtih pridelovalnih površin, zlasti v mrtvih mesecih, ko je domače zelenjave premalo.

»Vsa tehnologija, ki se bo v prihodnje razvijala na slovenskih tleh, bi morala biti usmerjena v to, da bi nudila zelenjavo skozi celo leto, 365 dni na leto, za slovenskega potrošnika,« je zaključil Virag.

Virag je pomnil, da je zdravje resnično v naših rokah, kar velja tudi za pridelavo hrane. S trajnostnimi praksami in prilagajanjem na podnebne spremembe lahko slovenski kmetje zagotavljajo kakovostno pridelavo in hkrati ohranjajo vire za prihodnje generacije.

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.